Zadnji dan ekscesnosti, ki ga na Štajerskem ni uspela spodnesti niti epidemija

V preteklosti so bile na Slovenskem poleg kurenta popularne živalske maske, denimo konji, kamela, ptiči ... – veliko pustnih mask je tudi v registru nesnovne dediščine.

Pust se zažgalo – vse, kar je bilo slabo, so tako s simboličnim požigom odgnali, pustili za seboj.

Z leti pa je pust vedno bolj postajal praksa, ki služi socializaciji v skupnosti.

»Pust je bil vseskozi v zgodovini izpušni ventil – priložnost v letu, kjer se je z aktualnimi maskami pokomentiralo prejšnje koledarsko obdobje,« razlaga etnologinja in kulturna antropologinja Mateja Habinc. 

Pust kot javni in zasebni dogodek

Tako je bil vse do nedavnega pust predvsem v večjih krajih, kjer so znane tradicionalne maske, pomemben javni dogodek.

V čast pusta so se odvijali festivali, karnevali, druženja ... Šlo je za javno zabavo in tudi predstavitev posameznih regionalnih območjih.

V zasebni sferi pa se je razvil individualni del pusta: otroci so hodili od hiše do hiše, se obiskovali, pobirali darove, še pravi Habinc.

Letos pust podvržen ukrepom v zvezi z epidemijo

Pust, kot smo ga poznali prejšnja leta, smo si zaradi koronskih ukrepov letos težko zamišljali, tako se je tudi to praznovanje preselilo na splet.

»S tem gre za proces, ki smo mu bili priča že prej, a se je zdaj v korona času še pospešil. Gre za folklorizacijo, festivalizacijo pusta. Na ta način se pust iz žive prakse spreminja v lepotni okrasek, znamenitost, dobiva neko estetsko vrednost,« pravi Habinc. 

Tako se funkcije, kot so socializacija, oblikovanje skupnosti, družbena kritika, lahko hitro izgubijo skupaj z izginotjem samega dogodka.

»Organizatorji spletnih pustovanj se sicer trudijo ohraniti pust, a je takšen pristop za mnogo ljudi le še ena stvar, ki jo počnejo na internetu,« ugotavlja etnologinja in kulturna antropologinja.

Pustovanje na spletu nam omogoča zgolj estetsko primerjavo pusta s takšnim, ki ga poznamo izpred časa pred korono.

Kljub temu pa 'spletni pust' ne pomeni nujno oddaljitev od pristnega pustnega vzdušja, saj so prav prizadevanja po ohranjanju delovanja, povezovanju ljudi, tista, ki šego ohranjajo.

Bomo dali masko na masko?

V času koronakrize je nošenje maske pravzaprav postalo stalnica. Če smo si prej nadeli kirurško masko, ker smo se za pusta preoblekli v kirurga, lahko najbrž pričakujemo, da bomo letos videli princeske, zmaje, klovne in druge v kirurških maskah.

Maske ne uporabljamo več samo za pusta – zato ostaja vprašanje, kako bomo letos dojeli spremenjeno pustno maskiranje?

»Pust je bil vseskozi priložnost tudi za družbeno kritiko, obračun z minulim letom, zanimivo bo letos opazovati, kaj se bo s tem v zvezi dogajalo,« pove etnologinja in kulturna antropologinja.

Zakaj krofi?

Sam pust je tesno povezan s postom – časom, ko se po pustu pripravljamo na bližajoči se velikonočni čas, tudi s postno hrano.

Tako je pust »zadnji dan ekscesnosti, ko so si ljudje privoščili boljšo, mastno hrano,« še dodaja.

Sploh desetletja nazaj so krofi veljali za redko in eno bolj nasitnih sladic, saj so »bili cvrti v svinjski masti«, pojasnjuje etnologinja. Na slovenski prostor pa so krofi prišli kot del avstro-ogrske imperialne zapuščine.