Letošnji julij bo najtoplejši mesec v zgodovini meritev in verjetno brez primere v zadnjih tisočletjih, so v četrtek sporočili Združeni narodi.
Rekordne julijske temperature kažejo, da je Zemlja iz faze segrevanja prešla v 'obdobje globalnega vrenja', pa je opozoril generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres in pozval k takojšnjemu ukrepanju.
Svetovna meteorološka organizacija (WMO), ki deluje pod okriljem Združenih narodov, in evropski servis za satelitsko spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S) sta v prvih treh tednih julija zabeležila globalne povprečne temperature, ki presegajo vsa primerljiva obdobja.
Kot sta opozorila, je zato »zelo verjetno, da bo julij 2023 najbolj vroč julij in tudi najbolj vroč mesec v zgodovini«.
6. julij je bil najbolj vroč dan v zgodovini meritev, saj je povprečna dnevna globalna temperatura površja Zemlje znašala 17,08 stopinje Celzija, s čimer je bil presežen rekord iz 13. avgusta 2016, ko je znašala 16,8 stopinje. Prvi trije tedni julija so bili najtoplejše tritedensko obdobje doslej, sta opozorila WMO in C3S.
»Za celoten planet je to katastrofa«
Od maja je bila povprečna globalna temperatura morske površine precej višja od prej opaženih vrednosti za ta letni čas, kar je prispevalo k izjemno toplemu juliju.
»Za velik del Severne Amerike, Azije, Afrike in Evrope je to kruto poletje. Za celoten planet je to katastrofa. Znanstveniki so prepričani, da je za to nedvoumno kriv človek,« je ob teh podatkih opozoril Guterres in dodal, da je vse to v skladu z napovedmi in ponavljajočimi se opozorili, edino presenečenje pa je hitrost sprememb.
»Podnebne spremembe so tu. So strašljive. In to je šele začetek. Doba globalnega segrevanja se je končala, zdaj je čas za dobo globalnega vrenja,« je dodal in ponovil pozive k radikalnim in nujnim ukrepom ter ponovno napadel sektor fosilnih goriv.
»Ekstremno vreme, ki je julija prizadelo več milijonov ljudi, je žal kruta realnost podnebnih sprememb in napoved prihodnosti,« pa je dejal generalni sekretar WMO Petteri Taalas in dodal, da je potreba po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov »nujnejša kot kdaj koli prej«.
