Kot smo že poročali, je eksplozija odjeknila v stanovanju 52-letnega moškega, ki je tam živel sam. Pri tem je utrpel hudo oziroma posebno hudo telesno poškodbo (stopnja bo znana po končanem zdravljenju), zaradi česar je bil z reševalci prepeljan v UKC Maribor, kjer so ga hospitalizirali. Zaradi možnih zapletov je še vedno življenjsko ogrožen.
Šlo je za prerezano plinsko cev
Kriminalisti so po ogledu in zbranih obvestilih nesporno ugotovili, da je šlo za posledico prerezane plinske cevi v njegovem stanovanju, ki je bilo v času eksplozije zaklenjeno.
Premoženjska škoda več kot 500.000 evrov
Po nestrokovni oceni nastala premoženjska škoda presega 500.000 evrov. Obsežne poškodbe so nastale v vseh sosednjih stanovanjih v 3. etaži, kjer je prišlo do poškodovanja stavbnega pohištva, in sicer vhodnih in notranjih vrat ter oken, škoda pa je nastala tudi nad in po omenjeno etažo.
Poškodovanih je bilo 30 od 32 stanovanjskih enot, zaradi reševanja in evakuacije ljudi pa so gasilci na silo vstopili v vsa zaklenjena stanovanja, saj so iskali morebitne poškodovance.
Zaradi udarnega vala eksplozije je iz nekaterih stanovanj na dvorišče pometalo dele stavbnega pohištva, zaradi česar je bilo poškodovanih več kot 30 avtomobilov, parkiranih v okolici.
Poškodovana tudi 11- in 27-letnik
Poleg omenjenega 52-letnika je bil v 3. nadstropju poškodovan tudi 11-letni otrok, ki je med reševanjem psa izpod ruševin utrpel odrgnine po roki in 27-letni moški iz 2. nadstropja, ki je zaradi lomljenja stekla utrpel vreznine po nosu in nogi. V obeh primerih gre za lahki telesni poškodbi.
Do deset let zapora
Kraj eksplozije sta si ogledali tudi dežurna preiskovalna sodnica in državna tožilka. Opisane ugotovitve utemeljujejo sum kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, za katero je predpisana zaporna kazen do deset let zapora. Znaki so namreč podani z nastankom hude telesne poškodbe in v veliki premoženjski škodi.
Že zdravil v UKC Maribor
Osumljeni se je že večkrat psihiatrično zdravil v UKC Maribor, tako hospitalno kot ambulantno. V ustanovo je bil priveden že v spremstvu policistov in svojcev, nazadnje letošnjega avgusta, ko je v alkoholiziranem stanju izražal suicidalne grožnje, zaradi česar je bil hospitaliziran v varovano enoto.
V zvezi z osumljencem že 6 prijav
Robert Munda, vodja Sektorja kriminalistične policije, je povedal, da je 6 takšnih prijav, ki so bile doslej povezane z osumljencem in je bila na kakršenkoli način vključena policija. V večini primerov je šlo za kršitev javnega reda in miru.
Kdo bi moral ukrepati?
»Policija je zadolžena, da kot represivni organ represivno ukrepa. Seveda pa v takšnih primerih, kot je ta, praviloma prihaja do tega, da so to osebe, ki imajo neka samomorilska nagnjenja oziroma so njihova ravnanja tako ali drugače povezana z nekimi psihozami oziroma psihičnimi težavami. V takih primerih pa naša zakonodaja predvideva ukrep iz Zakona o duševnem zdravju. Ta ima več različnih določil, ki dajejo med drugim tudi državnim organom določena pooblastila, vendar pa se primarno daje možnost svojcem, izvajalcem psihiatričnega zdravljenja, Centru za socialno delo, skratka vsem osebam, ki prihajajo v stik s takšno osebo in pri tej obravnavi ugotovijo takšna in drugačna nagnjenja, ki bi lahko pomenila ogrožanje njegovega zdravja ali okolice. V takih primerih so določeni ukrepi, ki govorijo, da je taka oseba lahko nameščena v psihiatrično ustanovo proti njegovi volji.«
Če policija v obravnavi ugotovi, da je ravnanje osebe povezano z njegovim psihičnim stanjem, ki prehaja v zdravstveno sfero, lahko tudi sama ukrepa, pojasnjuje Munda. Obvestiti mora nujno medicinsko pomoč in zdravnik na kraju oceni, če so ravnanja, ki ogrožajo osebo ali okolico, takšne narave, da se lahko takšno osebo proti njeni volji namesti v psihiatrično ustanovo.
»Možnost za takšno osebo je tudi, da se sproži postopek preko sodišča. Predlagatelji pa so bolj ali manj ti, ki sem jih že omenil: svojci, družinski člani, osebe, ki izvajajo psihiatrično zdravljenje ter Center za socialno delo. V nujnih primerih pa izjemoma tudi policija preko nujne medicinske pomoči oziroma zdravstvene osebe.«