V občini Juršinci so kronološki pregled dogodkov, spominov in zgodovinskih dejstev o tamkajšnjih krajih in ljudeh zbrali v obsežnem zborniku, ki so ga predstavili ob letošnjem občinskem prazniku.
»S kroniko želimo predstaviti naravne lepote, znamenitosti, pomembne prelomne trenutke življenja posameznikov, ki so soustvarjali in oblikovali naš svet. Ob tem pa smo ustvarjalci želeli poudariti karakter, vero v človeka, spoštovanje, trdo voljo in pogum ljudi, ki so tod živeli,« je poudaril Alojz Kaučič, župan občine Juršinci, ki je tudi pobudnik nastanka zbornika, s podporo Občinskega sveta.
Predstavitve zbornika so izvedli minuli petek, 11. avgusta, pred nabito polno dvorano Kulturnega doma Juršinci. Prireditve so se med drugim udeležili člani občinskega sveta, avtorji prispevkov in fotografij, ter častna občana občine Juršinci dr. Ludvik Toplak in Dejan Zavec.
500 - letnica prezidave cerkvene stavbe
Zbornik so izdali ob pomembnem jubileju, 500. obletnici izgradnje župnijske cerkve sv. Lovrenca. Župnijska cerkev sv. Lovrenca je središče kraja in velja za najpomembnejši in najkakovostnejši umetnostnozgodovinski in arhitekturni spomenik slovenskogoriške pozne gotike in to ne le v občinskem, ampak v širšem slovenskem prostoru.
»Vklesana letnica 1517 na cerkvenem zidu je ljudem pomenila leto ustanovitve cerkve, kar pa seveda ne drži. V Juršincih se omenja cerkev sv. Lovrenca, St. Lorenzen, leta 1248, v letu 1430 pa je že navedena kot župnija. Leta 1517 se je začela poznogotska prezidava cerkvene stavbe, ki je bila zaključena v letu 1540 in je dala cerkvi današnjo podobo. Zadnje raziskave so potrdile, da se v njeni gradbeni substanci skrivajo še starejši ostanki predhodnih gradbenih faz,« je pojasnila Marija Hernja Masten, odgovorna urednica preko 670 strani obsežnega zbornika, ki je nastajal kar 14 mesecev. Naslednje leto, 2018, bo cerkev praznovala 770–letnico od njene prve pisne omembe.
O njihovi preteklosti in sedanjosti, bogatih običajih in pomembnih ljudeh
Zbornik je tematsko razdeljen na poglavja, ki zajemajo predstavitev občine, njenih krajev in geografske značilnosti. V drugem sklopu je pregled zgodovine, sledi poglavje, ki obravnava cerkev, nato sledijo etnologija, šolstvo in znane osebnosti. Vinogradništvo in trsničarstvo sta pomembno zaznamovala kraj, zato jima je namenjeno naslednje poglavje. Sledijo prispevki društev, in sicer od rojaka Janeza Puha, obeh gasilskih društev, do vseh kulturnih in športnih društev. Med poglavja so uvrstili krajše zanimive zgodbe, ki popestrijo branje.
V zbornik je vključenih 51 prispevkov, ki jih je napisalo 44 avtorjev. Vaški odbori in društva so sami zapisali svojo zgodovino, delo in aktivnosti. Za posamezna zgodovinska poglavja pa so poiskali avtorje med zgodovinarji, umetnostnimi zgodovinarji in etnologi, ki delajo v raznih ustanovah in so strokovnjaki za določena obdobja. »S svojim dragocenim znanjem, izkušnjami ter slikovnim materialom so prispevali kamenček v mozaiku slovenske zgodovine, ki jo ustvarjajo v prvi vrsti krajevna zgodovina in ljudje. Zato je toliko bolj pomembno, da bo ostala zapisana in dokumentirana v tej knjigi,« je dejala urednica.
Ob iskanju materialnih dejstev o začetkih bivanja v teh krajih predvidevajo, da prvi zametki naselbin na območju današnje občine izhajajo iz obdobja 12. in 13. stoletja v drugi fazi kolonizacije. Prav v tem obdobju se leta 1320 omenja kraj Juršinci z imenom Georgendorf, v naslednjem stoletju, 1430 pa je že omenjena župnija svetega Lovrenca. Gotska stavba, pogost motiv na razglednicah tamkajšnjih krajev, ki simbolno predstavlja domovanje vernikov, domačinov, pa je bila dozidana med letoma 1517-1540.
V uredniškem odboru so bili urednica Marija Hernja Masten, Alojza Kaučič, Drago Sobočan, Slavko Feguš, Nataša Šmigoc, Rado Škrjanec, ki je zbornik oblikoval in ga pripravil za tisk ter mag. Saša Golob Hodnik.
Mateja Tomašič
