Dodatna finančna bremena bi lahko ogrozila delovanje slovenskih kinematografov. Kaj to pomeni za ptujski kino?
Mestni kino Ptuj je najstarejše še aktivno kino prizorišče v Sloveniji in zato izrednega pomena za Ptuj in širšo okolico.
Je tudi član Art kino mreže Slovenije in mednarodne mreže Europa Cinemas.
Kinematografi, tudi ptujski kino, pa so se zdaj znašli pred novim izzivom. Napovedujejo se namreč dodatna finančna bremena, ki bi lahko ogrozila njihovo delovanje.
MOJkino že napovedal zaprtje
V prvi polovici februarja je odjeknila novica, da kranjski mestni kino MOJkino z marcem zapira svoja vrata.
Za zaprtje so se odločili, ker spremembe zakonodaje napovedujejo dodatne finančne obremenitve kinematografov. Spremembe je že prinesla nova zakonodaja o avtorski in sorodnih pravicah, napoveduje jih tudi predlog zakona o Slovenskem avdiovizualnem centru.
Ob tej napovedi smo se obrnili na vodjo Mestnega kina Ptuj Nino Milošič, ki je za Ptujinfo povedala, da so se na to tematiko sestali vsi člani Art kino mreže Slovenije in pripravili skupno izjavo za javnost.
Nova zakonodaja: Dvojno plačevanje za isto rabo filmov
Slovenski kinematografi v izjavi za javnost opozarjajo, da so se po pandemiji in gospodarski krizi znašli pred novimi izzivi zaradi zakonodajnih sprememb, ki jim nalagajo dodatna finančna bremena.
Jeseni leta 2022 je bila po nujnem postopku sprejeta nova zakonodaja o avtorskih in sorodnih pravicah. V postopek priprave in sprejemanja zakonodaje, ki je potekal od leta 2020, kinematografi niso bili vključeni.
»V tem obdobju smo bili zaradi pandemije zaprti ali pa smo delovali ob strogih omejitvah. Medtem ko smo se kinematografi borili za obstanek, se je z veliko mero nerazumevanja tematike in povsem brez posluha za deležnike, uporabnike ter celovitost javnega interesa implementirala evropska direktiva (Direktiva EU 2019/790) o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu.«
Sprejeta zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic in zakon o avtorski in sorodnih pravicah uporabnikom de facto nalagata večkratna plačila za enkratno uporabo del, so pojasnili.
Evropska direktiva ni bila namenjena kinom
Direktiva je bila namenjena regulaciji spletnih platform in pretočnih vsebin, ne pa tradicionalni kinematografski dejavnosti, kjer gre za primarno rabo filmov.
Nobena druga evropska država ob implementaciji omenjene direktive med obveznike plačevanja nadomestil tako ni vključila kinematografov. Posledice dodatnega plačila za isto rabo filma bi čutili vsi slovenski kinematografi.
»Dejavnost kinematografov je že od nekdaj regulirana in pregledna. Filmov ne bi mogli prikazovati, če ne bi že uredili vseh pravic,« so poudarili.
Dodatne obremenitve tudi iz predloga zakona o Slovenskem avdiovizualnem centru
Poleg obeh zakonov spremembe za kinematografe prinaša tudi predlog zakona o Slovenskem avdiovizualnem centru, ki je v javno obravnavo prišel januarja.
Po predlogu zakona bodo kinematografi kot zavezanci plačila prispevka morali delež od prodanih vstopnic plačevati tudi Slovenskemu avdiovizualnemu centru.
Predlog zakona je še v obravnavi, kinematografi so nanj že poslali svoje komentarje.
PREBERITE ŠE:
Slovenska filmska krajina je poseben in občutljiv ekosistem
Slovenski kinematografi so v izjavi poudarili, da so med seboj soodvisni, saj delujejo na izrazito majhnem filmskem trgu.
Dodatne finančne obremenitve nesorazmerno bremenijo kinematografe, ki že zdaj delujejo brez sistemske podpore, kar lahko vodi v zmanjšanje števila kinodvoran.
Če bodo kinematografi izginjali, se bo zmanjšala dostopnost filmov, raznolikost filmskega programa in število gledalcev, kar ogroža celotno filmsko industrijo.
Kino je eden najbolj dostopnih načinov kulturnega udejstvovanja in ključni prostor za skupnost, zato mora ostati dostopen vsem, so zapisali.
