Prešernov nagrajenec Stojan Kerbler je osrednja osebnost slovenske fotografije. Postavil je visoka merila čiste črno-bele analogne fotografije in vzpostavil referenčni okvir humanistične fotografske senzibilnosti in estetike tudi za prihodnje rodove.

To je storil nepretenciozno, s svojo skromnostjo, ljubeznijo in odgovornostjo do sočloveka, piše v utemeljitvi: »Že v zgodnjih delih je nakazal izhodišča za oblikovanje svoje fotografske slike. Človeka je navadno postavil v središče. Njegov nezmotljivi občutek za Barthesov 'punctum' in Bressonov 'moment Decisive' je prav neverjeten. Črni rob pa priča o avtentičnosti kadra in izjemi sposobnosti nadzora vseh gradnikov fotografske slike v trenutku pritiska na sprožilec.«

Svojih motivov ni našel širom po svetu, nikoli ni fotografiral ekscesnih situacij, ki so za fotografijo tako značilne, temveč je z ustavljenimi pogledi ustvaril nepozabne, tople podobe neizbežnega toka vsakdanjega življenja. To pa je možno udejanjiti le tedaj, ko si eden od njih, enak, občutljiv človek med ljudmi, s spoštljivo kamero ob sebi.

»Navkljub novim trendom, digitalizaciji fotografske slike, sodobnim orodjem vrednotenja fotografske podobe se Kerblerjev 60-letni opus spretno izmika označbam, posploševanju in prehitrim in navideznim analogijam. Ostaja sam svoj, nepresegljiv in neizmerno dragocen dokument avtorjeve ljubezni do sočloveka,« je v utemeljitvi še zapisal Boris Gaberščik.

Ob razglasitvi Prešernovih nagrajencev je dobitnik nagrade za življenjsko delo, fotograf Stojan Kerbler za STA dejal, da nagrado razume kot priznanje klasični avtorski fotografiji in pa priznanje slovenski fotografiji nasploh.

Kerbler se s fotografijo ukvarja že 60 let, a to ni bila njegova redna služba. V odzivu za STA je dejal, da je njegova fotografija ravno zato takšna, kot je, saj se je lahko sam odločal, kaj bo fotografiral. Ob tem se mu zdi zanimivo, da ga štejejo »za fotografa na domačem dvorišču«, saj je fotografiral najprej na Ptujski Gori, potem v Ptuju in Halozah, zdaj spet v Ptuju in okolici. »Se pravi, da slikam tisto, kar res zelo dobro poznam,« je dodal.

Kerbler, rojen leta 1938 na Ptujski Gori, je prve fotografije ustvaril leta 1953 v temnici Foto-kino amaterskega društva Ptuj. Leta 1960 je prvič razstavljal v Beogradu, nato pa vse več v raznih mestih po Jugoslaviji in tujini ter bil deležen svojih prvih nagrad. Po diplomi na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani se je zaposlil v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem, kjer je za potrebe tovarniškega glasila fotografiral dogodke in delavce v tovarni.

Leta 1967 se je preselil na Ptuj, kjer si je uredil svojo temnico, ki jo uporablja še danes. Že pred tem je postal član mariborskega fotokluba in kot eden najbolj ustvarjalno izstopajočih članov kluba v začetku 70. let z inovativnim pristopom povzročil preobrat v takratni jugoslovanski in slovenski fotografiji, poroča STA.

Leta 1969 je bil prvič razglašen za najboljšega razstavljavca v Sloveniji in nato še v Jugoslaviji - prestižni naslov je nato dosegal še nadaljnjih 12 let -, mednarodna zveza za fotografsko umetnost pa mu je podelila naziv umetnika zveze, piše v katalogu, ki je izšel ob njegovi retrospektivni razstavi leta 2018 v Moderni galeriji.

S tem se je začela njegova plodna kariera z več kot 1000 razstavami in dolgim seznamom nagrad in priznanj tako doma kot v tujini. Kerbler je v fotografiji razvil osebni slog, v objektiv pa je ujel samoto, starost, bedo, navezanost na zemljo, kmečka opravila. S tem imajo njegove fotografije tudi dokumentarno vrednost, poroča STA.

Fotografije je združeval v tematsko zaokrožene cikle. Med njimi so Potreti s ptujskih ulic, ki jih je prvič razstavil leta 1971 in zanje prejel nagrado zlata ptica, ki so jo prvič podelili za področje fotografije, Haložani, s katerim je dokumentiral Haloze in njene prebivalce, in Koline, ki jih je prav tako posnel večinoma v Halozah. Za zadnje je leta 1979 prejel nagrado Prešernovega sklada.

Nagrade bodo velikima Prešernovima nagrajencema - prislužil si jo je še baletni plesalec Milko Šparemblek - in šestim dobitnikom nagrad Prešernovega sklada izročili 7. februarja, na državni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice