Zbirka Herbersteiniana iz ptujske knjižnice vpisana na UNESCO Nacionalno listo Spomin sveta

Knjižnica Ivana Potrča Ptuj že od ustanovitve skrbi za zbiranje, ohranjanje in strokovno obdelavo domoznanskega gradiva in za zbirko starih tiskov.

Dragocene tiske v Domoznanskem oddelku hranijo pod posebnimi pogoji, javnosti so dostopni le izjemoma. Med knjižnimi dragocenostmi izstopa zbirka Herbersteiniana, ki obsega dela Žige Herbersteina ter rokopisno in tiskano gradivo o rodbini Herberstein iz Herbersteinove knjižnice na Ptuju.

Letos so zbirko Herbersteiniana vpisali na UNESCO Nacionalno listo Spomin sveta. Slavnostno podelitev listin je Nacionalni odbor Spomin sveta Slovenske nacionalne komisije za UNESCO pripravil 23. oktobra 2025 v Narodnem muzeju Slovenije.

O zbirki Herbersteiniana

Zbirka Herbersteiniana zajema zapuščino rodbine Herberstein, ki je bila do leta 1945 lastnica Ptujskega gradu. V zbirki je več starejših tiskov o zgodovini rodbine, najdemo pa tudi zavidljivo število del, katerih avtor je Žiga Herberstein (1486−1566), vojak, humanist in eden najslavnejših diplomatov 16. stoletja.

V zgodovino se je zapisal s svojim delom Moskovski zapiski (1549), ki je bilo kasneje še velikokrat prevedeno in izdano. Prva izdaja v Sloveniji ni ohranjena, na Ptuju pa hranijo prvo italijansko izdajo (1550) in belgijsko izdajo (1557). V poznih letih svojega življenja je Herberstein izdal tudi nekaj avtobiografskih del, med katerimi se odlikuje delo Gratae posteritati (1560). Izvod tega dela, ohranjen na Ptuju, je eden redkih ohranjenih koloriranih izvodov na svetu.

V slovenskih javnih ustanovah danes ni ohranjenega veliko gradiva, ki bi pričalo o življenju in delu tega velikega moža. Prav zato je Herbersteiniana v Knjižnici Ivana Potrča, v kateri se nahaja največ različnih tiskanih Herbersteinovih del v Sloveniji, še toliko bolj pomembna. Posebno vrednost pa daje zbirki tudi dejstvo, da izvira iz Herbersteinove knjižnice na Ptuju.

Dela iz zbirke Herbersteiniana so v digitalni obliki predstavljena in dostopna tudi na portalu Digitalna knjižnica Slovenije. Leta 2014 je knjižnica v sodelovanju z Umetniškim kabinetom Primoža Premzla izdala faksimile dela Gratae posteritati (Ljubemu zanamstvu), ki ga spremlja obsežna študijska izdaja s prevodom v slovenski jezik (gre za prvi prevod dela nasploh) in spremnimi študijami več avtorjev.

O registru Spomin sveta

V Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) so leta 1992 uvedli register Spomin svet (Memory of the World). Tako želijo zavarovati najdragocenejše pisne dokumente, ki pričajo o zgodovini in spominu človeštva, jih narediti dostopne in poudariti njihov pomen.

Register obsega več sto najdragocenejših pisnih dokumentov iz arhivov, knjižnic, muzejev in drugih ustanov z vsega sveta. V registru so knjižne zbirke, rokopisi, glasbene partiture, slike, zvočni in filmski posnetki. Program Spomin sveta zajema več registrov: nacionalnega, regionalnega in mednarodnega.

Slovenija ima trenutno na mednarodnem seznamu vpisan Codex Suprasliensis (Supraseljski rokopis) iz 10. stoletja, ki velja za najstarejši ohranjeni pisni dokument v slovanskem jeziku. Hrani ga Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. 

Na slovensko nacionalno listo so leta 2022 uvrstili prvih deset vpisov najbolj prepoznavnih dokumentarnih zbirk. Med njimi je bil tudi Ptujski mestni statut iz leta 1513, ki ga hrani Zgodovinski arhiv na Ptuju. Skupaj z devetimi novimi enotami se mu je zdaj pridružila še zbirka Herbersteiniana iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.

Ptujska knjižnica kot varuhinja pisne kulturne dediščine

Vodja Domoznanskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Mira Petrovič: »Ptujska knjižnica ni le izobraževalno in kulturno središče lokalne skupnosti, temveč tudi varuhinja pisne kulturne dediščine, ki je del našega življenja tukaj in zdaj in pomemben temelj za našo prihodnost. Vpis Herbersteiniane na nacionalno listo Spomin sveta pomeni velik korak k prepoznavnosti te dediščine, pa tudi k prepoznavanju vloge knjižnice pri njenem ohranjanju.«

Veseli in počaščeni

Direktorica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Milena Doberšek: »Študijska knjižnica na Ptuju, predhodnica današnje ptujske knjižnice, je leta 1948 kot ustanovni fond prevzela tudi knjige iz knjižnice Muzejskega društva Ptuj ter nekdanjih plemiških knjižnic. Nekatere dragocene tiske smo pridobili tudi v kasnejšem obdobju. To dragoceno antikvarno gradivo v novejšem času postopno digitaliziramo in bibliografsko obdelujemo v katalogu COBISS. Nadvse veseli in počaščeni smo, da je del tega antikvarnega gradiva, zbirka Herbersteiniana, z vpisom na UNESCO Nacionalno listo Spomin sveta prepoznana kot izjemna dragocenost pisne kulturne dediščine, ki jo hranimo na Ptuju.«