V oddaji Tarča so raziskali ozadje posla s prvo državno vetrnico v Malem Logu, med gosti tudi Ptujčan in predsednik Zelenih Slovenije Andrej Čuš.
V oddaji Tarča so raziskali ozadje posla s prvo državno vetrnico, ki jo je dobavilo podjetje Hmezad, znano po spornih poslih z zaščitnimi maskami. Ugotovili so, da smo plačali novo vetrnico, dobili pa staro, ki zdaj stoji v Loškem Potoku in miruje. Vprašanje, ki ga je odprla oddaja, je, kam je šla razlika v ceni, milijon evrov, in kdo vse je vpleten.
Novinarji so pridobili več deset strani dolge prepise pogovorov med vpletenimi, ki po njihovih besedah nedvoumno razkrivajo, da je bilo že pred razpisom vse podrobno dogovorjeno.
»Reference morajo biti takšne, da se lahko prijavim«
Predstavnik dobavitelja Hmezada je vodji razpisa na Dravskih elektrarnah Maribor še pred objavo zapisal: »Reference morajo biti takšne, da se lahko prijavim.« Med objavo razpisa pa ji je sporočil: »Spremeni razpis, da je vetrnica lahko rabljena.«
Taka vetrnica je bila nato tudi dobavljena – rabljena, čeprav plačana kot nova. V poslu z vetrnico so se med izvajalci, podizvajalci in akterji pojavila tudi podjetja iz goljufive mreže fiktivnih računov, med njimi hčerinsko podjetje Slovenskih železnic.
Gre torej za sum prirejenega razpisa in sum, da je vetrnica, ki je bila kupljena kot nova, v resnici stara.
PREBERITE ŠE:
Namesto nove vetrnice star 'turški klopotec'?
Gostje v oddaji so bili generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor Damjan Seme, Miriam Seliškar, strokovnjakinja za javno naročanje in nekdanja predsednica državne revizijske komisije, in predsednik Zelenih Slovenije Andrej Čuš.
V oddaji Tarča je Čuš poudaril, da je bila po vložitvi kazenske ovadbe Zelenih Slovenije proti vpletenim subjektom reakcija javnosti in posameznikov sprva zaznamovana s podcenjevanjem in zasmehovanjem. Dravske elektrarne Maribor so takrat povedale, da ni bilo nepravilnosti in da kazenska ovadba ne temelji na dejstvih.
»Ko smo vložili kazensko ovadbo proti vpletenim subjektom, je bilo kar precej podcenjevanja in zasmehovanja,« je dejal v Tarči in dodal, da je je zdaj drugače. Po njegovih besedah bi, če bi organi pravne države delovali tako, kot bi morali, današnje oddaje sploh ne potrebovali. »Bi lahko zaključili in šli na kofe.«
»Dravske elektrarne so kupile 25 let star turški klopotec,« je bil oster Čuš.
Čuš: To je slabo za zeleni razvoj Slovenije
»Avgusta smo vložili kazensko ovadbo, ker smo imeli utemeljen sum, da razpis za Mali Log ni čist. Danes, oktobra, so ti sumi potrjeni. Če pri projektu ene same vetrnice pride do korupcijskih dogovorov, kako naj ljudje zaupajo več milijardnim energetskim projektom v prihodnosti?
V Sloveniji imamo danes 1081 okoljsko degradiranih con, na katerih bi lahko gradili tovarne in objekte za pridelavo električne energije. Zakaj se mora potem vedno znova uničevati okolje in kmetijska zemljišča?
Danes se pod pretvezo zelenega prehoda izvaja številne projekte, katerih namen je samo črpanje državnih in evropskih subvencij, v resnici pa z zelenim prehodom nimajo kaj veliko skupnega. Zelena je samo barva bankovcev. Gre za zeleni turbokapitalizem,« je za Ptujinfo povedal Čuš.
Dejal je še, da težko verjamejo, ob 265 zaposlenim na Dravskih elektrarnah Maribor, da je bila ena oseba zadolžena za vse projekte vetrne elektrarne, saj obstaja notranja kontrola in sistem varovalk, ki je očitno igral skupaj z gospodarskimi interesi.
»Riba smrdi pri glavi,« je zaključil.
Preiskava je v teku
Seme je v Tarči povedal, da so v podjetju avgusta podali prijavo suma storitve kaznivega dejanja na specializirano državno tožilstvo za več oseb, več pa zaradi preiskave v teku ni želel razkriti.
Rekel je, da s podrobnostmi projekta ni bil seznanjen, dokler niso na dan privreli sumi nepravilnosti.
