Mestno gledališče Ptuj praznuje 30 let.
Mestno gledališče Ptuj je bilo ustanovljeno 4. decembra 1995 in bo letos praznovalo svojo tridesetletnico. S svojim delovanjem je začelo 26. februarja 1996.
Takrat so na odru gledališča uprizorili premiero predstave Wilhelma Reicha Govor malemu človeku v režiji Sama M. Strelca in izvedbi Vlada Novaka.
Ob zaključku letošnje gledališke sezone se je zato direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič v zapisu javnosti dotaknil tudi tega pomembnega mejnika in se hkrati ozrl še naprej, v prihodnjo sezono.
Srpčiču se ob vstopu v trideseta leta spomni na Prešernovo pesem Slovo od mladosti, ki pravi: »Dni mojih lepši polovica kmalu, mladosti leta, prekmalu ste minula, rodila ve ste meni cvetja malo, še tega rožce so se koj usule.«
»To gotovo velja za vsakega od nas, ki je dorasel do teh let in se srečal z dejstvom, da je mladost prešla in da je čas za zrela leta,« je zapisal Srpčič.
Kako pa se to pokaže na gledališču?
Sprčič se v nadaljevanju sprašuje, kako se trideset let pozna na gledališču. Ob tem se mu zdi skoraj neverjetno, da je od uresničitve dolgoletnih sanj in pričakovanj generacij ptujskih gledališčnikov minilo že toliko časa.
Po ukinitvi leta 1958, ko je uradniški dekret zaprl takratno ptujsko in še nekatera druga gledališča, so si prizadevali, se trudili, upali in sanjali o tem, da se bodo na Ptuju ponovno odprla vrata poklicnega gledališča.
Po ukinitvi leta 1958, ko je uradniški dekret zaprl takratno ptujsko in še nekatera druga gledališča, so si prizadevali, se trudili, upali in sanjali o tem, da se bodo na Ptuju ponovno odprla vrata poklicnega gledališča.
Združeni v skupino uprizorili predstavo v Ljudskem vrtu
Poleti leta 1992 jih je Samo M. Strelec zbral v ad hoc oblikovani skupini, je zapisal Srpčič in dodal, da so na ribniku v Ljudskem vrtu tisto poletje uprizorili Mrožkovo črno komedijo Na odprtem morju.
»Večina se nas je takrat šele odpravljala na akademijo, ali upala na to. Spominjam se, kako sem bil brodnik, ki je upravljal tisti čoln, s katerega je Samo med vnetim režiranjem predstave parkrat poletel in pristal v vodi ribnika, med žabami, lokvanji in racami.
Pred očmi številnih radovednih sprehajalcev in kopice otrok, ki je postala naša najbolj zvesta publika v tistih vročih poletnih dneh, predhodnica nepregledne množice več kot tisoč gledalcev, ki so na večer Ptujske poletne noči prišli radovedno pogledat našo premiero, eni kot pravi obiskovalci na sedežih na tistem pontonu, drugi kot radovedni sprehajalci, ki sem jih potem preganjal s poti, da se je lahko Ervin pripeljal s tistim poštarskim fičkotom in skočil s čolničkom v vodo,« je zapisal.
V studiu Branke Bezeljak se je skozi desetletja z gledališčem »usodno okužilo« veliko mladih ustvarjalcev, ki so svojo pot kasneje nadaljevali na AGRFT.
Nabralo se jih je dovolj za zavidanja vreden ansambel, številni pa so se pridružili pobudi Gledališča Zato., ki je pod vodstvom Sama M. postalo osrednji nosilec prizadevanj za ponovno profesionalizacijo gledališke dejavnosti na Ptuju.
Formalna ustanovitev, začetek delovanja in vodenje ptujskega gledališča
Gledališče Ptuj je svojo formalno ustanovitev dočakalo decembra 1995, ko je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji 4. decembra sprejel sklep o ustanovitvi javnega zavoda.
Za zagon delovanja je bil sprva imenovan Samo M. Strelec, ki je po dobrem mesecu dni odšel. Naloge ustanavljanja in prvih projektov je nato prevzel Franci Mlakar, ki je gledališče kot direktor vodil do poletja 1997.
Tedaj se je po uspešnem razpisu na direktorsko mesto vrnil Samo M. Strelec in zavod vodil do svojega odhoda v Dramo SNG Maribor leta 2002.
Prva leta gledališkega ustvarjanja so bila tudi leta uveljavljanja v slovenskem gledališkem prostoru in gledališče jim je uspelo uvrstiti v mrežo poklicnih gledališč, ki je na stalnem pozivu ministrstva za kulturo za programska sredstva.
»Najbolj uspešna predstava tistega časa je bila brez dvoma komedija Marjetka stran 89 avtorja Lutza Hübnerja in režiserja Sama M. Strelca, ki je slavila na Dnevih komedije v Celju, kjer smo bili v tistih letih najbolj opaženi in tudi uspešni.«
Sledilo je sedemletno obdobje vodenja Reneja Maurina, ki ga je zaznamovalo postopno oddaljevanje od tako imenovane zatojevske tradicije ter obsežna prenova gledališča, izvedena med letoma 2006 in 2008.
Ta čas je zaznamovala tudi prva nagrada na Borštnikovem srečanju s predstavo Raztrganci v režiji Sebastijana Horvata.
Po koncu mandata Maurina je polletno vodenje kot vršilka dolžnosti prevzela Anica Strelec Bombek.
»Bila je med drugim dolgoletna organizatorka programa in računovodkinja gledališča, ki je skozi ves čas svojega dela podpirala kar nekaj vogalov te hiše,« je zapisal Srpčič, ki je na čelo ptujskega gledališča stopil za njo.
Peter Srpčič je na čelu ptujskega gledališča že 16 let
Peter Srpčič vodi Mestno gledališče Ptuj od 1. aprila 2009, kar mu predstavlja čast, veselje in dolžnost.
»Ta leta so bila zame velika preizkušnja, saj smo v tem času šli iz ene krize v drugo, iz enih izzivov k drugim. Sam o svojem delu ne bi sodil, to raje prepuščam drugim, a če pogledam bogato bero nagrad, ki smo jih v tem času pobrali, tako doma kot v tujini, število premier in ponovitev, odigranih tako doma kot na gostovanjih, neštete polne dvorane, se sam mirno in zadovoljno ozrem nazaj in sem vesel.
Mestno gledališče Ptuj danes velja za eno najboljših gledališč daleč naokoli in dober glas o nas je šel v deveto deželo, kot tudi v skoraj vsako slovensko vas,« je zaključil svoj zapis.
Za naslednjo gledališko sezono je napovedal, da bo še posebej praznična, vesela in zabavna.
