VIDEO: Urgentna medicina na robu zloma, na 20 razpisanih mest prispela le ena prijava za specializacijo

| v Lokalno Politika

Na jesenski razpis za specializacije se je za 20 mest v urgentni medicini prijavil le en kandidat. Zdravniška zbornica in stroka opozarjata, da se sistem sesuva, država pa še vedno ne ukrepa.

Urgentna medicina v Sloveniji je na robu zloma.

Na jesenski razpis specializacij Zdravniške zbornice Slovenije se je za 20 mest urgentne medicine prijavil le en kandidat, je pojasnil predsednik Sekcije za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu in predstojnik urgentnega centra Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Gregor Prosen.

Zdravniška zbornica opozarja, da trend postaja kritičen in da se razmere poslabšujejo iz razpisa v razpis.

 Formalno razpis še ni zaključen, možni so še prenosi prijav, a izboljšav ne pričakujejo.

»Za 20 mest se je prijavil en sam kandidat oziroma kandidatka. Sicer razpis še ni povsem zaključen, vendar se žal ne nadejamo večjega navala. 

Številke potrjujejo trend, ki gre samo navzdol,« je povedal Prosen.

Na tak način sistema ne bo mogoče sanirati

Spomladi je bilo prijavljenih pet kandidatov, zdaj le eden. Po besedah Prosena gre za jasen dokaz, da urgentna medicina med mladimi zdravniki postaja poklic, ki se mu izogibajo.

»Če se je na spomladanski razpis prijavilo pet kandidatov, jih je zdaj samo še eden. 

Letno je prostih 40 mest, a urgentnih specialistov nam manjka dobesedno stotine. Na tak način tega sistema nikoli ne bo mogoče sanirati,« opozarja.

Občutek, da sistem razpada

Med razlogi za takšno stanje navaja težke delovne pogoje, nepredvidljive urnike, preobremenjenost in predvsem občutek, da sistem razpada.

»Interesa ni, ker je vsem jasno – od javnosti do mladih zdravnikov – da je delo na urgenci težko in prihodnost negotova. Ta ladja se počasi, a vztrajno potaplja, in nihče ne želi biti njen stečajni kapitan,« pravi Prosen.

Potrebne so spodbude, ne leporečenje

Kot možen ukrep stroka znova predlaga uvedbo finančnih stimulacij za specializante urgentne medicine, podobno kot pri družinski medicini, kjer se je zanimanje po uvedbi dodatkov izboljšalo.

»Predlagali smo že večkrat, da bi vsaj začasno uvedli določeno stimulacijo za specializante urgentne medicine. 

A bolj kot denar je potreben jasen signal, da se bo sistem nujne medicinske pomoči začel urejati. Zadnja leta, ne glede na vlado, smo priča popolnemu neinteresu politike,« je bil jasen.

Ukrepov ni

Prosen opozarja, da ukrepov ni, čeprav jih stroka zahteva že dolgo.

»Ukrepov, ki jih potrebujemo, pač ni. Ukrepi, ki ne bodo zamajali države, niso ukrepi – to je le cenen populizem. 

Potrebna je reforma, takšna, da se bo zatresla država, sicer bo kolabirala,« je dejal.

Plan B ni rešitev, samo preživetje

Zaradi pomanjkanja kadra se po njegovih besedah že dogaja t. i. 'plan B' – to pomeni podaljšano čakanje pacientov, preobremenjenost reševalnih služb in delno zaprtje nekaterih urgentnih centrov.

»Plan B se že izvaja – v Ljubljani se na sprejem čaka dneve, v Lenartu smo že globoko v planu C. Hitrih rešitev ni, moledujemo pa že leta za sistemski pristop. 

To je tragedija vsega skupaj,« opozarja Prosen.

Ni mogoče zmagati

Dodaja, da je demografska slika bolnikov vse slabša, število obiskov v urgentnih centrih pa narašča. 

»Odprta vrata urgence pomenijo, da moramo pregledati vse paciente, medtem ko so drugje po sistemu vrata pogosto priprta ali zaprta. To je igra, v kateri ne moremo zmagati,« pravi.

Žrtve so pacienti – predvsem starejši in bolni

Na vprašanje, kaj pomeni ta kadrovski primanjkljaj za delo v Mariboru in drugod po državi, Prosen odgovarja:

»V Mariboru smo imeli spomladi vsaj dva kandidata, drugje pa jih ni. Dolgoročno to pomeni, da ne bomo mogli zgraditi sistema, ki bi deloval. Plan B je v resnici samo preživetje, ne razvoj.«

Žrtve so pacienti

V najbolj čustvenem delu izjave je opozoril, kdo so prave žrtve razpada sistema.

»Žrtve so pacienti – predvsem starejši, bolni, krhki, tisti, ki niso na TikToku in nimajo politične agende. Tiho trpijo, ker sistem ne deluje. 

Mi pa smo žrtve toliko, kolikor dolgo bomo še vztrajali. Verjemite mi, kmalu ne bo nikogar več, ki bo želel to delati.«

Časa več ni

Ob koncu je Prosen še enkrat pozval odločevalce, da končno sprejmejo konkretne rešitve.

»Časa več ni. O tem govorimo že leta, če ne desetletje, odkar imamo urgentne centre. 

Spremembe ni – samo prosti pad brez kakršne koli usmeritve v prepad. Vsi dobro slišijo, kaj je treba storiti. Samo nihče se ne premakne.«

Zdravniška zbornica Slovenije in strokovna javnost tako znova opozarjata, da brez odločnih ukrepov država tvegano igra z enim najpomembnejših členov zdravstvenega sistema – urgentno mrežo.

Če se trend ne bo obrnil, bo Slovenija že v nekaj letih ostala brez zadostnega števila urgentnih zdravnikov, posledice pa bodo občutili predvsem bolniki.

Komentarji

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Scena

Slovenija

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura