Slika je simbolična (foto: Bobo).
Večna težava večstanovanjskih sosesk so zunanje enote klim, ki s hrupom, vročim zrakom in odtekanjem vode motijo sosede.

Kdor živi v bloku, mu je situacija z zunanjimi enotami klim zagotovo znana. Mnogi se pritožujejo nad hrupom in odtekanjem vode po oknih in pihanjem vročega zraka, na sestankih stanovalcev se debatira, kje bi sosed smel montirati zunanjo enoto klime.

Mnogi tarnajo, da glasne zunanje enote klimatskih naprav poslabšajo kvaliteto življenja in spanca sosedov.

»Predvsem to velja za večje objekte z močnejšimi enotami, ki nenehno delujejo in stalni prisotnosti hrupa in moteče frekvence ni mogoče uiti, kar vpliva na zdravje vseh bitij, ne le človeka. 

V mojem primeru konkretno gre za hladilni agregat welness studia v soseščini, a podobne situacije videvam po vsem mestu,« se je pritožil Ljubljančan.

Z inšpektorata Mestne uprave ljubljanske občine odgovarjajo, da je problematika z zunanjimi enotami klim in hrupom, ki jo povzročajo, urejena v  75. členu Stvarnopravnega zakonika.

»Ta določa, da mora lastnik nepremičnine pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine, ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo.

V vsakem konkretnem primeru sodišče potem presoja, ali določen hrup presega krajevno običajno mero.«

Kaj lahko takšen stanovalec sploh stori, razen tožbe, ki jo predlagajo na občini?

Zdi se, da ne prav veliko. Na ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da montaža klimatske naprave po določbah stanovanjskega zakona sodi med posle rednega upravljanja, za katere je potrebno soglasje etažnih lastnikov, ki imajo skupaj več kot 50 odstotkov solastniških deležev. 

Soglasje je treba pridobiti zaradi določb stanovanjskega zakona, ki v 15. členu določa, da je treba, kadar izvedbena dela v posameznem delu pomenijo tudi poseg v skupne dele, pridobiti za to soglasje ostalih etažnih lastnikov.

Med skupne dele spadata med drugim tudi streha in fasada. Ko se pri montaži klime zunanja enota namesti bodisi na streho bodisi fasado, gre za poseg v skupne dele in zato potrebujemo soglasje sosedov.

»Kadar izvedbena dela v posameznem delu pomenijo tudi poseg v skupne dele (na primer fasada), etažni lastnik ne sme pričeti z izvajanjem del brez zahtevanega soglasja etažnih lastnikov, dela morajo biti opravljena v skladu s predpisi o graditvi objektov, med izvajanjem del pa mora etažni lastnik omogočiti tudi strokovni nadzor.«

To pomeni, da soglasje podajo vsi stanovalci – tudi če niso neposredni sosedi tistega, ki bi si rad montiral zunanjo enoto klime.

Kaj pa, če sosed vendarle montira zunanjo enoto klime na skupni del stavbe brez soglasja polovice sosedov? 

Takrat je na vrsti prijava stanovanjski inšpekciji.

»Če etažni lastnik poseže v skupne dele večstanovanjske hiše z vgradnjo naprav brez potrebnega soglasja drugih etažnih lastnikov, inšpekcijski organ z odločbo odredi rok za pridobitev soglasja ali naloži etažnemu lastniku odstranitev naprave in sanacijo povzročene škode na skupnih delih, če soglasja v določenem roku ne pridobi.«

Posameznik, ki izvrši spremembe v stanovanju v nasprotju s 15. členom stanovanjskega zakona, se kaznuje globo od 500 do 1200 evrov.

Vsekakor naj bi se stanovalci pred tožbo še pogovorili in skušali najti rešitev.  

»Prekomeren hrup spada na področje sosedskega prava, pri katerem stvarnopravni zakonik določa, da morajo lastniki nepremičnin zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in si ne povzročajo škode,« razložijo spletni pravniki.

Emisije hrupa v okolje, ki so posledica obratovanja naprav v gospodinjstvih, kot je denimo toplotna črpalka, klimatska naprava in podobno, v Sloveniji niso normirane

Razlog, zakaj je temu tako, je, da se tovrstne naprave prodajajo na notranjem trgu Evropske unije in je njihova proizvodnja in dajanje na trg regulirana z zakonodajo na področju proizvodov. Varovanje okolja je vključeno v celoten postopek ugotavljanja skladnosti teh. 

Kaj pa pravi vaša občina?

Tudi občine imajo namreč v okviru urejanja lokalnih zadev pravico izdajati predpise, s katerimi normativno ureja pravna razmerja, vendar pa pri tem ne sme poseči v državne pristojnosti. 

Občina namreč lahko v občinskem odloku sama določi omejitve postavitev naprav (torej zunanjih klimatskih enot, na primer) v rabi fizičnih oseb, pri tem pa se ne sme sklicevati na predpise s področja okolja. 

Nekatere občine so na tak način že uredile umeščanje klimatskih naprav. Mestna občina Ljubljana je na primer v odloku o občinskem prostorskem načrtu občine zapisala, da klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov, njihova namestitev pa ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje, moteči elementi pa so hrup, vroči zrak, odtok vode.

Starejše novice