Drva so najpogostejši način ogrevanja pri nas, saj gre za enega najcenejših. A nova zakonodaja prinaša visoke kazni, če kurite z neustreznimi drvi.

Oktobra so se temperature začele spuščati, posledično se je začela tudi letošnja kurilna sezona. Kot določa zakonodaja, lahko v malih kurilnih napravah, ki se uporabljajo za ogrevanje prostorov ali sanitarne vode, kurimo le les, ki vsebuje manj kot 20 odstotkov vode. 

Uredba ne velja le za drva, temveč tudi za ostale oblike lesa za kurjavo, kot so denimo žagovina, odrezki, lubje, storži in lesni ostanki. 

Kot je to v zimskih mesecih že stalnica, bomo lahko preko različnih komunikacijskih kanalov spremljali vsakodnevno stanje zdravju škodljivih delcev PM 10. Na soboški občini zato ponovno pozivajo, da se kurjenja, tudi letos, lotite pravilno.

Te navodila morate upoštevati pri pravilnem kurjenju:

- primerna dimenzija polen,
- redno vzdrževanje kurilne naprave in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov,
- pred kurjenjem iz kurišča odstraniti pepel in morebitne druge ostanke,
- loputo za odvod zgorevalnega zraka pred kurjenjem odpreti na maksimum,
- polena naj bodo zložena križno,
- temen plamen na izstopu iz dimnika je neprimeren.

Kaj pa v peč ne sodi? To so prebarvan les, torej pohištvo, izdelki iz iverke, zaboji za sadje, embalaža pijač in hrane, različne vrste papirja in drugi gorljivi materiali, kot so blago, čevlji, plastika in podobno. S pravilnim kurjenjem in uporabo suhega lesa bo izkoristek peči večji, izpusti prašnih delcev in drugih škodljivih snovi pa manjši.

Kazni tudi do 40 tisoč evrov

V nasprotnem primeru vas lahko doletijo tudi kazni, ki niso nič kaj majhne. Poslanci so že leta 2013 sprejeli uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav, ki določa, kako suha morajo biti drva za kurjavo, a zaradi nedorečenega načina izvajanja meritev, doslej nadzora ni bilo mogoče izvajati.

Okoljski inšpektorji bodo pregled opravili na pobudo dimnikarske družbe, če bo ta pri pregledu odkrila preveliko odstopanje na kurilni napravi. 

Uredba predvideva tudi kazni za kršitelje, ki se je ne bodo držali. Te se gibljejo od 1200 pa vse do 4100 evrov za fizične osebe in od 4000 do kar 40.000 evrov za pravne osebe.

  • Z globo od 4000 do 40.000 evrov se za prekršek kaznuje upravljavec kurilne naprave, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z določbami tretjega, četrtega ali petega odstavka 5. člena, drugega, tretjega, četrtega ali petega odstavka 6. člena, prvega in drugega odstavka 7.a člena, 18. člena, 19. člena, 20. člena, 22. člena, 23. člena, 27. člena, 28. člena, 29. člena, 30. člena, 31. člena ali 32. člena te uredbe.
  • Z globo od 1200 do 4100 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
  • Z globo od 1200 do 4100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje upravljavec kurilne naprave, ki je fizična oseba.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice