Slika je simbolična.
Huda suša letos ni prizadela le kmetovalcev, sadjarjev in vrtičkarjev, temveč tudi drevesa, ki mestnim jedrom nudijo še kako pomembno senco.

Med hudo sušo, ki nas je zadela v preteklih tednih, ne trpijo le kmetje. Mestna središča se zmeraj bolj spreminjajo v betonske džungle, redko olajšanje pa nudijo zasajena drevesa. A med sušo je treba poskrbeti tudi zanje. 

Alen Iljevec, ptujski mestni svetnik iz svetniške skupine Ptuj je naš, je pozval k ustreznemu zalivanju dreves. Izpostavil je Zadružni trg, Potrčevo cesto in Gregorčičev drevored. 

»Ob tem se opozarja, da je pred približno 20 leti bilo ob poti od Term Ptuj proti Zlatoličju zasajenih 84 javorjev. Danes jih je le še 22,« še opozarja svetnik. 

Mestna občina Ptuj je odgovorila, da je koncesionarju naročeno, da glede na vremenske razmere ustrezno zaliva drevesa. 

Suša na območju Ptuja alarmantna 

Po informacijah Sušomera Agencije Republike Slovenije za okolje je ptujsko območje trenutno izjemno izsušeno. Pri tem je izpostavljena kmetijska suša, suše voda za zdaj še ne čutimo. 

»Padavine so v preteklem sedemdnevnem obdobju le lokalno in za krajši čas nadomestile primanjkljaj vode v površinskem sloju tal. V večjem delu Slovenije so se sušne oziroma vodno bilančne razmere v površinskem sloju tal še nekoliko poslabšale,« so zapisali na svoji spletni strani.

30-dnevna površinska vodna bilanca, ki predstavlja razliko med prejetimi padavinami in izhlapevanjem, še vedno kaže na izjemno sušne razmere na Goriškem, Notranjskem in na Gorenjskem, razmere pa so se zaostrile tudi v vzhodnem in jugovzhodnem delu države, v Podravju in v Beli krajini, kjer vodna bilanca sedaj ravno tako izkazuje izjemno sušo. 

Glede na običajno stanje za ta čas v letu na teh območjih primanjkuje med 73 mililitri (Murska Sobota) in 141 mililitri vode (Letališče Jožeta Pučnika), beleži agencija za okolje.

Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje

V prestolnici za drevesa skrbi arborist

V Ljubljani občina posebno pozornost posveča prav drevesom, zasadi jih okoli tisoč na leto. Zalivanje v sušnem in vročem obdobju je tudi za njih precej zahtevno, saj še posebej mlada drevesa potrebujejo posebno pozornost, pojasnjuje ljubljanska občina.

Zalivanje dreves v prvi sezoni njihove rasti je najpomembnejše dejanje od vseh. Enoznačnega navodila, kdaj in koliko vode drevo potrebuje, ni mogoče dati, so povedali na javnem podjetju Voka Snaga, ki v Ljubljani skrbi za drevesa na javnih zelenih površinah.

»Količina vode in intenziteta zalivanja je odvisna od količine padavin, sposobnosti tal, da sprejemajo vodo (propustnost tal) in da zadržijo vodo (vodna kapaciteta tal), drevesne vrste, velikosti drevesa, mikrolokacije, dnevnih temperatur, hitrosti vetra, tipa sadike (v loncu, s koreninsko grudo, z golimi koreninami),« je pojasnil Nejc Praznik, arborist svetovalec pri Voka Snaga.

Drevesa zalivajo pred nastopom vročinskega vala

Povedal je tudi, da aktivno spremljajo vremensko napoved in arhiv meritev in temu prilagajajo zalivanje. 

»Drevesa tako zalijemo pred nastopom vročinskega vala, med njim in po koncu vročinskega vala. Če so temperature zmerne, a padavin vseeno ni, drevesa zalivamo na od sedem do deset dni. Ob posameznem zalivanju drevo dobi med 80 in 100 litri vode,« je opisal Praznik. 

V letošnji sezoni je Voka Snaga do konca junija opravila 5790 zalivanj na 1087 drevesih.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice