Želite biti vedno na tekočem? Izberi Ptujinfo kot prednostni vir na Googlu.

FOTO: Nad Ptujem hodijo po vrvi 30 metrov nad tlemi: »Moraš biti dovolj čuden, da to počneš«

| v Lokalno

Evropska žonglerska konvencija je v polnem teku, mi pa smo govorili s Timom Trtnikom, ki se že enajst let ukvarja z vrvohodstvom.

Obiskovalci Evropske žonglerske konvencije na Ptuju te dni z občudovanjem spremljajo nenavaden prizor. Med Ptujskim gradom in Mestnim stolpom sta napeti 110- in 150-metrski vrvi, po katerih na višini med 20 in 40 metrov hodijo vrvohodci.

Za postavitev visokih linij stoji slovensko društvo SlackAlien, ki je projekt pripravilo skupaj z avstrijskim društvom Sportverein slackline.at iz Gradca. Koordinator visokih vrvi na konvenciji Tim Trtnik se z vrvohodstvom ukvarja že enajst let, danes pa skrbi predvsem za tehnično izvedbo celotnega projekta.

»Poskrbel sem, da smo lahko napeli vrvi ter da smo dobili opremo in dovoljenja. Pri tem so mi pomagali organizatorji ter člani našega društva,« je povedal.

Foto: Žan Osim

Od prve "prepovedane" vrvi do društva s skoraj 40 člani

Njegova zgodba se je začela precej spontano. S prijatelji so najprej postavljali vrvi tam, kjer so pač našli primeren prostor.

»Prvo visoko linijo smo postavili nekje eno leto po začetku, vrv smo napeli približno 40 metrov nad tlemi pri hidroelektrarni. Seveda so hitro prišli policisti in nam povedali, da je to prepovedano

Sčasoma je skupina začela delovati bolj organizirano, ustanovili so Facebook skupino, prirejali delavnice in mednarodna srečanja, leta 2022 pa ustanovili športno društvo SlackAlien.

Danes društvo šteje skoraj 40 članov, Trtnik pa je eden od dveh zastopnikov. Najmlajši član je star 20 let, med starejšimi pa so nekateri že “spoznali” Abrahama.

Foto: Žan Osim

Ko začetni strah izgine, začneš razmišljati o vsakdanjih stvareh

Marsikdo si predstavlja, da je hoja po vrvi predvsem uživanje v razgledu, resničnost pa je nekoliko drugačna.

»Ko začneš, je precej grozno. Celotno telo se bori proti temu, da bi bil tam zgoraj. Moraš premagati strah in adrenalin, ki te pravzaprav samo ovira.«

Kot pojasnjuje, se z izkušnjami občutek povsem spremeni, hoja pa postane sproščujoča:

»Danes lahko na vrvi razmišljam praktično o čemerkoli in tudi uživam v razgledu. Če pa želim celo linijo prehoditi brez padca, se popolnoma osredotočim na eno točko pred sabo, takrat je potrebne malo več koncentracije.«

Na zahtevnost vpliva tudi vreme. Čeprav bi najprej pomislili, da je veter največja ovira, lahko ta vrvohodcu pravzaprav zelo pomaga.

»Največ pomeni veter. Če piha enakomerno in ne premočno, je hoja celo lažja, ker stabilizira vrv. Če ga ni, je precej težje, če pa piha preveč, je hoja praktično nemogoča.«

Foto: Žan Osim

Najprej park, šele nato visoke vrvi

Čeprav hoja več deset metrov nad tlemi deluje rezervirana za izjemne posameznike, Trtnik meni, da lahko z dovolj vztrajnosti napreduje skoraj vsak.

»Vsak, ki ima osnovne fizične sposobnosti, lahko pride do tega. Najprej začneš na nizki vrvi v parku, nato pa postopoma napreduješ

Za prve korake imajo v društvu organizirane delavnice, na visoke vrvi pa lahko pridejo tisti, ki že obvladajo osnove.

»Dobro je, da znaš v parku prehoditi približno 30-metrsko vrv in se samozavestno postaviti nanjo. Potem imaš že dobre možnosti za prve poskuse na visokih linijah.«

Foto: Žan Osim

Ptuj jih je navdušil

Trtnik je pohvalil tudi organizacijo Evropske žonglerske konvencije in sprejem, ki so ga bili deležni na Ptuju.

»Navdušeni smo. Vsak dan pride pogledat več ljudi, mesto je zelo lepo, domačini pa izjemno prijazni. Na gradu so nas odlično sprejeli, pomagajo nam z vodo, dobili smo tudi nekaj ugodnosti. Lepo je videti, da so tako dobro sprejeli nas 'čudake',« je dejal v smehu.

Kot največji dosežek društva ne izpostavlja rekordov, temveč dejstvo, da lahko skupaj izpeljejo tako zahteven projekt.

»Tehnično postaviti takšne linije in poskrbeti, da vse poteka varno, je velik uspeh. Še bolj pa sem ponosen na društvo. Smo zelo različni ljudje, a se odlično razumemo in skupaj preživimo skoraj celo poletje.«

Njegov osebni rekord sicer znaša 413 metrov dolga vrv v Bosni in Hercegovini, najvišja linija, ki jo je prehodil, pa je bila napeta približno 250 metrov nad tlemi, kar je več kot desetkrat višje, kot so vrvi, ki te dni navdušujejo obiskovalce na Ptuju.

Člani društva dodajajo, da se na Ptuj z veseljem še kdaj vrnejo, njihova želja pa je nastopiti v času Kurentovanja in se morda lotiti kakšnega posebnega izziva, kot je recimo hoja po vrvi v kostumu.

Foto: Žan Osim

Preberite še

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Scena

Slovenija

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura