Na Osnovni šoli Kidričevo verjamejo, da se pomembno učenje ne dogaja le za šolskimi klopmi. Učenci gozd obiskujejo skozi vse leto, z letošnjim šolskim letom pa se je šola pridružila Mreži gozdnih vrtcev in šol Slovenije.
Gozd kot učilnica, raziskovalni prostor in prostor izkustvenega učenja. Tako naravno okolje doživljajo na Osnovni šoli Kidričevo, kjer učenci predvsem v okviru razširjenega programa gozd obiskujejo vsak dan.
Tam raziskujejo rastline in živali, opazujejo spremembe v naravi, se gibajo, ustvarjajo, gradijo, rešujejo naloge, sodelujejo in se učijo skozi igro. Učne vsebine tako spoznavajo na drugačen, bolj neposreden način – od matematike in naravoslovja do jezika, umetnosti, športa in orientacije.
»Na OŠ Kidričevo verjamemo, da se pomembno učenje dogaja tudi zunaj šolskih zidov. Gozd je za nas učilnica na prostem, raziskovalni prostor in prostor pristnega izkustvenega učenja,« pojasnjujejo na šoli.
OŠ Kidričevo se je letos pridružila Mreži gozdnih vrtcev in šol
Z letošnjim šolskim letom se je Osnovna šola Kidričevo vključila v Mrežo gozdnih vrtcev in šol Slovenije.
Mrežo vodi in koordinira Inštitut za gozdno pedagogiko, slovenski vrtci in šole, ki v svoje programe vključujejo gozdno pedagogiko in pedagoško delo v naravnih okoljih, pa se v njej povezujejo že od leta 2012.
Trenutno je v »gozdno mrežo« povezanih 120 vzgojno-izobraževalnih ustanov iz Slovenije in zamejstva.
V mreži tudi Cirkulane, Zavrč in Juršinci
Poleg OŠ Kidričevo so v Mrežo gozdnih vrtcev in šol Slovenije vključene tudi nekatere druge ustanove s Ptujskega.
Na OŠ Cirkulane – Zavrč gozdno pedagogiko vključujejo v pouk spoznavanja okolja, matematike, likovne umetnosti, slovenskega jezika in podaljšanega bivanja. Učenci so po njihovih opažanjih pri delu v naravi bolj aktivni, motivirani in ustvarjalni, v prihodnje pa načrtujejo tudi ureditev učilnice na prostem.
V mrežo sta vključena tudi Vrtec Cirkulane in Vrtec Zavrč, kjer sodelujejo vse skupine otrok od prvega do šestega leta starosti. Otroci obiskujejo gozd, travnik, mlako in druga naravna okolja ter se učijo z neposrednim opazovanjem in uporabo različnih čutil.
Del mreže je tudi Vrtec pri OŠ Juršinci, kjer se okrog vrtca razprostira veliko gozdov, ki so jih otroci in vzgojitelji obiskovali že prej, ob vključitvi v program pa so povedali, da želijo pridobiti nova znanja in izkušnje ter življenje v vrtcu še dodatno popestriti.
Kaj sploh je gozdna šola oziroma gozdni vrtec?
Gozdna šola ali gozdni vrtec ne pomenita zgolj tega, da otroci del pouka oziroma dejavnosti prestavijo iz stavbe v gozd.
Kot pojasnjuje Inštitut za gozdno pedagogiko, gre tudi za drugačen pristop k vzgoji in poučevanju, ki bolj upošteva razvojne značilnosti in potrebe otrok – gibanje, iskanje izzivov, svobodo, prosto igro, gradnjo socialnih odnosov, kritično razmišljanje in razvoj miselnih sposobnosti.
Otroci skupaj z učitelji in vzgojitelji redno obiskujejo bližnji gozd oziroma druga naravna okolja.
Priporočilo Inštituta za gozdno pedagogiko je, da bi šole naravno okolje obiskovale vsaj enkrat tedensko, vrtci pa dvakrat tedensko, pri čemer je treba upoštevati zmožnosti in individualne značilnosti otrok.
Pedagoški delavci pri tem razvijajo in uporabljajo različne metode dela ter pripomočke, s katerimi gradijo znanje otrok in hkrati krepijo njihov osebni razvoj.
Zakaj pouk prestaviti v naravo?
Slovenijo pokriva približno 60 odstotkov gozda, ta prostor pa po navedbah Inštituta za gozdno pedagogiko v zadnjih letih postaja vse zanimivejši tudi za vrtce in šole.
V ustanovah, kjer vzgojno-izobraževalni proces redno izvajajo v gozdu, po njihovih navedbah opažajo boljši napredek pri učenju in celostnem razvoju otrok. Poučevanje v naravnem okolju pa tudi pedagoškim delavcem omogoča razvijanje novih pedagoških idej in metod.
Na Inštitutu poudarjajo, da je učenje na prostem večdimenzionalno in otrokom prinaša nove čutne ter miselne spodbude.
Učenje v naravi poteka skozi izkušnje, gibanje, prosto igro in situacijsko učenje. Znanje, pridobljeno skozi izkušnjo, si otroci po njihovih navedbah lažje zapomnijo, stik z naravo pa lahko pozitivno vpliva tudi na pozornost in koncentracijo.
Gibanje, sodelovanje in stik z naravo
Inštitut za gozdno pedagogiko izpostavlja tudi vpliv rednega bivanja na prostem na telesni, čustveni in socialni razvoj otrok.
Gibanje v naravi povezujejo z zdravim življenjskim slogom, stik z naravo pa z zmanjševanjem stresa, tesnobe in drugih psihičnih obremenitev.
V gozdu otroci ne razvijajo le znanj s področja narave, matematike ali slovenščine, temveč tudi individualne sposobnosti, sodelovanje in socialne odnose znotraj skupine.
Na Inštitutu za gozdno pedagogiko svoj pristop strnejo z mislijo: »Ko gredo otroci iz gozda domov, morajo imeti poleg polnih žepov kamenčkov, trave in blata tudi polno glavo.«
