Danes se je začelo rušenje infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Zaposleni in bolniki že vrsto let namreč tarnajo nad dotrajanimi in neustreznimi prostori, ki jih bodo sedaj v naslednjih letih nadomestili novi.
Po več zapletih zaradi težav s financiranjem projekta izgradnje nove infekcijske klinike v Mariboru so danes na območju Univerzitetnega kliničnega centra Maribor naposled zabrneli stroji.
Začelo se je rušenje več kot sto let stare stavbe infekcijske klinike.
»Gre za prelomni dan za vse nas, ki delamo na infekcijskem oddelku. Ni mi bilo vseeno, tukaj sem delala več kot 35 let. Spomini, nostalgija in veliko smo tukaj doživeli,« je v prvem odzivu ob začetku rušitvenih del povedala predstojnica oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja Božena Kotnik Kevorkijan.
Pri tem pa dodaja, da vnaprej zrejo z optimizmom in upanjem, da bodo zaposleni čim prej dočakali nove prostore in s tem boljše delovne pogoje ter pacienti veliko primernejše bivalne pogoje.
Prostori nefunkcionalni, zastareli in toplotno neučinkoviti
Zaposleni v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor se že več let srečuje s težavami pri upravljanju infekcijske klinike oziroma oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja.
Tako med razlogi za rušitev in gradnjo nove infekcijske klinike omenjajo predvsem visoke obratovalne stroške, precejšnje toplotne izgube, omejene prostorske zmogljivosti za zdravljenje večjega števila bolnikov, logistične težave zaradi neučinkovite razporeditve prostorov in zahteve stroke v smeri vzpostavitve sodobnega infekcijskega oddelka.
»Prostori so bili veliki, ampak nefunkcionalni, ni bilo dovolj sanitarij, stare napeljave in stara okna, pri vseh oknih je pihalo. Poleti se je stavba zelo ogrelo in je bilo vroče, pozimi smo jo komaj ogreli. Pacienti so kar naprej tarnali, da jih zebe. Tudi ambulantni del je bil nefunkcionalen,« razlaga Božena Kotnik Kevorkijan.
Nova infekcijska klinika bo stala 70 milijonov evrov
Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so v začetku decembra preselili v prostore stavbe oddelka za psihiatrijo.
»Prijazno so nam odstopili prostore, Vendar tam je težko. Imamo vse, kar potrebujemo za oskrbo bolnikov, a je vse zelo stisnjeno, saj namenska gradnja ni bila namenjena za infekcijski oddelek, temveč za druge potrebe,« razlaga Božena Kotnik Kevorkijan, a v isti sapi dodaja, da je za bolnike kljub temu dobro poskrbljeno.
Kot je razložilo vodstvo mariborske bolnišnice ob težko pričakovanem začetku rušenja infekcijske klinike, naj bi po trenutni časovnici nova zgradba stala v letu 2026, četudi izvajalec del za zdaj še ni znan.
Gradnja bo po trenutni oceni stala 70 milijonov evrov, v novih prostorih pa naj bi začeli delovati leta 2027.
Objekt s petimi nadstropji, ki bo v celoti namenjen za infekcijo
Glede na omenjene finančne vire se predvideva stavba, ki bo obsegala pritličje, pet nadstropij in dve nadstropji kleti, če pa bodo sredstva dopuščala, se predvidi gradnja še dodatnega šestega nadstropja.
Odločitev stroke je, da da bo stavba po etažah v celoti namenjena za potrebe oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ob vključitvi klinike za pediatrijo v etaži, ki je namenjena za otroke, dodatno pa se v stavbi predvideva še prostor enote za obvladovanje bolnišničnih okužb.
Pri tem bodo vse bolniške postelje v objektu pripravljene, kot postelje za potrebe intenzivne terapije, ki bodo primerne tako za zdravljenje infektivnih bolnikov, kakor tudi za interdisciplinarno zdravljenje infektivnih bolnikov s pridruženimi internističnimi obolenji.
»Takšen hibridni pristop bo omogočal kar največjo možno izkoriščenost prostorov in obenem največjo možno prilagodljivost potrebam bolnikov,« še razlagajo v mariborski bolnišnici.
