Branka Rajšter Krunič vodi družinsko glasbeno šolo s 50-letno tradicijo. Nad glasbo sta jo navdušila oče in mama, oba sta bila učitelja glasbe.

Glasbena pedagoginja in vodja ljubiteljske glasbene šole Branka Rajšter Krunič je hči mariborskega dirigenta Branka Rajštra, ki je bil vodja Mladinskega pevskega zbora Maribor. Zbor, ki ga danes poznamo pod imenom Carmina Slovenica, je po Rajštrovi smrti, leta 1989, prevzela Karmina Šilec.

Branko Rajšter Krunič sta nad glasbo navdušila oče in mama, ki sta »ob svoji redni zaposlitvi poučevala otroke harmoniko, klavir in kitaro pri nas doma, v Miklavžu. Rada sem spremljala njuno učenje, bila sem pasivna učiteljica.«

Ob svetovnem dnevu zborovstva so decembra 2019 v avli Dvorane Union v Mariboru odkrili kip Branka Rajštra.

Učitelja glasbe v glasbene vode 'potegnila' tudi svojo hčer

Branka, ki danes vodi Ljubiteljsko glasbeno šolo Rajšter v Mariboru, se tako spominja svojih glasbenih začetkov: »Kot štiriletno deklico sta me starša naučila igrati harmoniko. Prvi nastop sva z očetom, ki me je spremljal na bendžu, imela v dvorani Krajevne skupnosti v Miklavžu. Pri petih letih sta me vpisala v glasbeno šolo in začela sem igrati klavir.«

Družina Rajšter.

Mariborčanka pripoveduje, da je kot otrok tudi pela v očetovem zboru: »Z zborom smo zelo dosti potovali, saj smo se udeleževali raznih mednarodnih tekmovanj. Od leta 1985 pa do očetove smrti sem v zboru zelo uživala. Oče, kot žirant na zborovskih tekmovanjih, ni želel, da ostanem pri babici, ampak me je velikokrat vzel zraven. Sedela sem z žirijo in tudi sama ocenjevala zbore. Večkrat sva z očetom zbor ocenila enako.«

Sicer pa glasbenica poudarja, da jo glasba »spremlja od rojstva. Ko sem dopolnila prvo leto, sem dobila koncertni klavir«.

Edini logičen korak je bil, da je Branka Rajšter Krunič po končani gimnaziji svojo življenjsko pot nadaljevala z glasbo: »Po očetovi smrti je mama nadaljevala s poučevanjem inštrumentov, kot študentka sem ji pomagala učiti in tako so se začeli moji prvi koraki v naši glasbeni šoli.«

Po končanem študiju je v spomin na starša šolo poimenovala v Ljubiteljsko glasbeno šolo Rajšter, v kateri harmoniko še vedno poučuje njena mama Štefka, kitaro pa poučuje njen mož Danijel Krunić. Tudi njuna otroka sta navdušena nad glasbo, Nicolette igra pozavno, Lan pa francoski rog.

Glasbena šola, v kateri lahko učenci igrajo tudi najbolj popularno glasbo

Učence pripravljajo po dveh metodah, odvisno, kako resno jemljejo to obšolsko dejavnost.

»Določene učence pripravljamo po klasični metodi, ti konec šolskega leta opravijo privatni izpit na Konservatoriju za glasbo v Mariboru. Ostale učence pa učimo po ljubiteljski metodi, kar pomeni, da učencem omogočimo igranje popularne glasbe, kot so stari rock, filmska glasba, glasba, ki je trenutno aktualna in narodnozabavna glasba,« pravi.

Z leti so glasbeni šoli dodali še nauk o glasbi, saj s tem učenci pridobijo več znanja na področju glasbenega opismenjevanja.

»Naš delovnik poteka, vsak dan od 13. ure dalje, ko ni več pouka,« pojasnjuje Rajšter Kruničeva in dodaja: »Poučujemo na mariborskih osnovnh šolah, in sicer Franceta Prešerena, Staneta Lenardona in Janka Padežnika.«

Delo na daljavo zaradi epidemije se je v glasbeni šoli izkazalo kot pozitivno

»Med epidemijo koronavirusa smo poučevali na daljavo. Učenci so zelo napredovali, saj so imeli več časa za inštrument, ker niso imeli drugih popoldanskih dejavnosti,« pojasnjuje pedagoginja in dodaja, da bodo z učenjem na daljavo nadaljevali, zaradi velikega zanimanja bodo letos celo prvič učili med poletnimi počitnicami.

V času učenja na daljavo pa je seveda prihajalo tudi do motečih faktorjev, pripoveduje pedagoginja: »Ugotoviš, da ima otrok med učenjem črička v svoji sobi, učitelj pa ne more ugotoviti, kaj se to oglaša in moti.«

Pri učenju prek spleta pa so pogosto bili prisotni še starši, pripoveduje Rajšterjeva: »Zgodilo se je tudi, da je mama tiho prišepnila notno vrednost, ker se otrok ni spomnil. Seveda, sem se za odgovor zahvalila mami.«

»Logično je, da med poučevanjem od doma otroci nimajo toliko miru, kot v učilnici. Pred tedni je namreč pri eni izmed ur bil prisoten ropot. Ko sem učenca vprašala, kaj se dogaja, je povedal, da mama reže čebulo,« o dogodivščinah, ki popestrijo ure glasbe, pripoveduje pedagoginja.

Učenci mariborske glasbene šole se vsako leto predstavijo na letnem koncertu, na katerem nastopijo učenci, ki si želijo nastopati in tisti, ki delo zelo vestno in kvalitetno opravljajo.

Glasbena šola Rajšter je imela že vrsto nastopov v Europarku, Park koncerte v Narodnem domu, božične koncerte v Vilinskem mestu, na Trgu Leona Štuklja, sodelujejo tudi na šolskih prireditvah in ob različnih praznikih.

Zanimanje za vpis v glasbeno šolo tudi po epidemiji ne upada

»Igranje oziroma vpis vsekakor ne upadata. Starši se vedno bolj zavedajo, da glasba in učenje inštrumenta zelo dobro vplivata na razvoj otroka,« pojasnjuje pedagoginja in poudarja, da danes starši glasbila lažje kupijo kot pa pred 30 leti.

Pedagoginja še izpostavlja, da se »učenci največkrat srečujejo s pomanjkanjem časa in se ne znajo dobro organizirati.«

Mislite, da nimate posluha? Imate, vse se da priučiti, tudi (menda) posluh.

Kaj pa vsi tisti, ki radi pojejo le pod tušem, saj jih je strah, da bi jih kdo slišal? Petja se lahko priučimo vsi, poudarja pedagoginja: »Nekateri otroci nimajo najboljšega posluha, takim učencem nudimo učenje, saj se da vse priučiti. Večinoma so taki učenci zelo vztrajni in z leti dosegajo super rezultate.«

Marsikdo pa ne ve, da je »aktivno ukvarjanje z glasbo najboljši možganski fitnes. Ob tem, da se otrok nauči igrati inštrument in peti, da uri svoje glasbene sposobnosti in spretnosti, njegova glasbena dejavnost hkrati spodbuja še razvoj drugih sposobnosti – matematične, prostorske, spominske, bralne ...«

Glasba je prav tako pomembna, pove sogovornica, ker se »otrok prek glasbene dejavnosti uči prepoznavanja in izražanja lastnih čustev. Uči se javnega nastopanja, z vajo doma pa pridobiva vztrajnost in samodisciplino. Ukvarjanje z glasbo ima tudi terapevtsko vrednost, tudi za otroke s posebnimi potrebami.«

V glasbeno šolo se vpisujejo večinoma otroci, imajo pa tudi odrasle učence

Rajšter Kruničeva pripoveduje, da imajo tudi primere, v kateri sta v glasbeno šolo vpisana otrok in eden od staršev:

»Hecno je, ko vidim, da si oče, ki seveda nima toliko časa za vajo kot otrok, močno želi, da bi igral bolje. Velikokrat se nasmejimo na ta račun, saj mi učenec razlaga, da oče ne želi vaditi z njim, ker si želi biti boljši. Ta zdrava tekmovalnost seveda pozitivno vpliva na otroka, ki si tako želi biti še boljši.«

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice