V zadnjem času se veliko govori o odpoklicih različne hrane, ki jo prodajajo trgovci. Nedavno pa se je tudi na celjski tržnici znašlo korenje s prekomerno vsebnostjo kadmija, ob tem se porajajo vprašanja, kako varna je hrana, ki jo kupujemo na tržnici?
Nekoč je hrana, ki smo jo kupovali od kmetovalcev, veljala za najbolj zdravo in varno, je pa res, da zaradi nedavnih dogodkov, ko so v korenju našli prekomerno vsebnost kadmija, marsikdo o tem dvomi.
In kaj pravi stroka, je ta res tako škodljiv?
»Veliko bolj so vse skupaj napihnili, kot je v resnici res. Vedeti moramo, da so ta merila za koliko lahko kadmija v samih rastlinah je ekstremno stroga, jaz mislim, da so absolutno najmanj desetkrat prestroga,« pravi Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.
Kadmij je zares škodljiv, če ga zaužijemo v res velikih količinah.
»V Mariboru je bilo par let nazaj skoraj podobna afera, no, malo manjša, ker ni šlo za otroke s česnom in so potem rekli, da bi v bistvu morali pojesti kar nekaj kilogramov česna na teden, da bi ta kadmij sploh karkoli nam naredil,« dodaja Pušenjak.
Na Mariborskih tržnicah so obiski inšpektorjev, ki preverjajo, ali je hrana, ki se tam prodaja varna, redni.
»Redno prihajajo, torej inšpekcijske službe izvajajo svoje kontrole na tržnicah redno, ali se najavijo ali se ne najavijo velikokrat nas sprašujejo o posameznem prodajalcu, kakšen ima status ali ima ustrezne certifikate ali ima ustrezna potrdila, ali je kmet ali je trgovec, te zadeve inšpektorji kar redno razčiščujejo in z njimi tudi zelo dobro sodelujemo,« pojasni Nataša Matijevič, vodja mariborskih tržnic.
Nadzori hrane ne potekajo samo na tržnici, ampak že na kmetiji.
»Naše kmete inšpekcija nadzira tudi na kmetijah, jemlje vzorce tako na tržnici, kot na kmetijah zdaj, ali je to zadostno ali ne, bi težko rekla,« še pove Pušenjak.
Dodaten kazalnik, da gre res za preverjeno hrano, sploh pri sadjarjih, je standard izbrana kakovost in integrirana pridelava.
»Na Mariborski tržnici je kar ostal ta standard, tam kjer vidite ta standard ali pikapolonico ali integrirane pridelave, to je nadzirano ne, to je vsako leto vsaj enkrat dobi kmetija obisk in preverijo, ne samo uporabo sredstev za varstvo rastlin, tudi gnojenje in drugih okoljskih dejavnikov,« še dodaja Pušenjak.
Prodajalci sami na tržnici ne izvajajo nadzora nad hrano, ki se prodaja tam, vsi kmetje imajo letne in periodične kontrole doma, se pa morajo vsi kmetje pred prodajo predhodno prijaviti.
»Kmet se mora torej prijaviti s svojo MIC številko, da lahko dobi pogodbo, da lahko dobi svojo prodajno mizo, med njimi so kmetje, ki prodajajo integrirano pridelavo, med njimi so kmetje, ki imajo tudi različne druge certifikate, ki jih tudi z veseljem obesijo na svojo prodajno mizo,« še dodaja Matijevič.
Zagotovo je slovenska hrana na slovenskih tržnicah veliko bolj varna, kot tista, ki jo uvažamo, moramo pa znati tudi sami dobro presoditi, pri katerem kmetovalcu jo kupimo.