Pridelava zelenjave v Podravju doslej povprečna, še je čas za sajenje cvetače in brokolija.
Sezona pridelave zelenjave pri večjih pridelovalcih in vrtičkarjih v Podravju je bila letos doslej večinoma povprečna, je za STA ocenila strokovnjakinja za zelenjadarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Maribor Miša Pušenjak.
Vrtičkarjem svetuje, da zdaj posadijo sadike cvetače in brokolija. Paradižnik je bil doslej presenetljivo dober, opaža pa več okužb z virusi.
Vpliv vremena
Na pridelavo zelenjave poleg skrbne izbire semen in sadik ter upoštevanja smernic pridelave vpliva še več drugih dejavnikov. Bistven je vpliv vremena, tako med drugim ob suši k boljšemu in lepšemu pridelku precej pripomore pravočasno namakanje.
Pridelek je lahko slabši zaradi škodljivcev. »V boju s škodljivci smo v Sloveniji precej nemočni, ker nimamo dovolj sredstev, s katerimi bi lahko naše rastline varovali,« je povedala strokovnjakinja za zelenjadarstvo Miša Pušenjak, ki pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor spremlja razmere na tem območju.
Težave pri pridelavi kapusnic
Zaradi raznolikih vremenskih razmer in omejene razpoložljivosti pripravkov za varstvo rastlin je bilo več težav pri pridelavi kapusnic. V to skupino zelenjave spadajo med drugim zelje, ohrovti, cvetača, brokoli in kitajsko zelje.
»Poletno pridelavo kapusnic je marsikdo celo podoral,« je dejala Pušenjak.
Medtem ko si profesionalni pridelovalci zelenjave prizadevajo čim širši del sezone zagotavljati pridelek kapusnic, pa vrtičkarjem svetuje, da kapusnic spomladi sploh ne sadijo, ampak naj denimo zelje sadijo od junija naprej, medtem ko je najbolj idealen čas za sajenje cvetače in brokolija po njenih besedah prav trenutno.
Pred vročim junijem je bil za vse rastline, ki imajo rade toplo, mesec maj absolutno premrzel. Rastline niso naredile dovolj močnih korenin in potem jih je hiter preskok na vroče vreme "popolnoma sesul", zato niso rasle tako, kot naj bi. Niso namreč ustrezno črpale hranil, tudi ob namakanju ne, je del razmer opisala strokovnjakinja za zelenjadarstvo.
Pridelava solate je bila junija po njenih besedah povprečna, sicer pa so imele v vročem juniju težave vse rastline, ki nimajo rade vročine. Omenila je nizek in visok fižol, pri katerem so lahko zaradi suše in vročine odpadli cvetovi ali pa jih rastlina sploh ni nastavljala.
Kumarice, ki jih je prizadel že mrzel maj, so nato »prišle do polovice tega, kar bi lahko dale«. Je pa nekje do 15. avgusta še popolnoma smiselno posaditi nove sadike solatnih kumar in malih grmičastih bučk, svetuje Pušenjak.
Vse odvisno od namakanja
Medtem je paradižnik letos po njenih besedah doslej presenetljivo dober, glede na to, da je bil cel julij vlažen. Zaenkrat ni opazila izrazitih težav pri paradižnikih, opaža pa v primerjavi s prejšnjimi leti več rastlin, ki jih je napadel virus. Vzrok bi lahko bila že okužena semena.
Okuženost z virusom se pri paradižniku kaže tako, da so na plodovih številne rjave lise in pege, nekatere tudi izrazite in poglobljene, listi pa so nagrbančeni in nekateri nenormalne barve ali oblike, je razmere pri nekaterih profesionalnih pridelovalcih opisala Pušenjak.
Pri vrtičkarjih je bil letošnji pridelek zelenjave doslej odvisen od namakanja v vročih dneh.
»Marsikdo je vrtove že tudi pokril z mrežo proti toči, ki je tudi malo senčila. Nekateri so se odločili in še dodatno zasenčili. Tako da se mi zdi, da so mi ljudje veliko manj tarnali kot prejšnja leta,« je ocenila strokovnjakinja. Polži so vrtičkarjem težave povzročali v maju, pozneje ne več toliko.
Pridelek paprike je večinoma dober, na nekaterih kmetijah predvsem ob podpori ustreznega namakanja celo nadpovprečno lep in zdrav, spet drugje ne toliko. Če so se zaradi hladnega vremena v maju sadike paprike prehladile, potem pridelek ni tako lep.
»Paprike na prosto ne sadimo pred 15., jaz bi rekla celo 20. majem,« je podčrtala.
Po njenih ocenah v Podravju profesionalni pridelovalci zelenjave pridelajo največ zelja, tudi solat, paradižnika, stročjega in zrnatega fižola ter čebule.
