Gaj za opraševalce na Ptuju.
Na Ptuju so v okviru participativnega proračuna na območju Arheološkega parka Panorama postavili učni čebelnjak z grafičnim prikazom antičnega čebelarjenja ter zasadili grede z medonosnimi rastlinami. Projekt vodi Čebelarsko društvo Ptuj.
Učni park na Panorami služi tudi za prikaz habitatov opraševalcev, kot so čebele, čmrlji, metulji in osice. Travnik, ki se kosi dvakrat letno, je urejen z zasaditvijo cvetočih travniških rastlin in cvetočih otokov.
Cilj projekta je ozaveščanje javnosti o pomenu opraševalcev za rastlinske vrste in okolje ter omogočanje ogledov za obiskovalce.
Klasičen čebelnjak ni predviden, gre za antično čebelarjenje
V zadnjih mesecih je bilo med sprehodi po Panorami mogoče opaziti, da je območje zaraščeno, učni čebelnjak pa ni bil viden. Z vprašanji, ali se na Panorami še vedno izvajajo aktivnosti povezane z antičnim čebelarjenjem in učnim čebelnjakom, smo se obrnili na predsednika Čebelarskega društva Ptuj, Janeza Vertiča.
Za Ptujinfo je povedal, da na Panorami še vedno nastaja Gaj za opraševalce po projektu, ki ima soglasje ZVKDS OE Maribor.
»Ker gre za arheološko varovan prostor ni predvidenega klasičnega slovenskega čebelnjaka. V skladu s projektom je predviden eksperimentalni antični čebelnjak, ki ima sedaj naseljeno drevesno duplo, ki so ga čebele same naselile v naravi,« je dejal Vertič.
Antični čebelnjak so postavili v začetku maja, Vertič pa je z veseljem pojasnil, da je čebelja družina v dobrem stanju in da pričakujejo njeno preživetje v naslednji sezoni.
»Zraven tega je rezervna čebelja družina v nakladnem panju ob predvidenih gredah cvetočih rastlin.«
Učni čebelnjak skrit v visoki travi
Vertič je povedal, da je učni čebelnjak, to so štirje nakladni panji, še vedno na istem mestu z vseljenimi čebelami in ga uporabljajo za praktično delo učencev čebelarskih krožkov na ptujskih osnovnih šolah.
»Verjetno se zaradi visoke trave na travniku ne vidijo s ceste. Včasih je tudi dobro, da so manj opazni,« je pojasnil in dodal, da ob čebelnjaku in gredah redno kosijo in odstranjujejo plevel s pripravljenih gred.
Na podlagi izkušenj iz prejšnjih zasaditev so se odločili, da bodo grede najprej temeljito razpleveli, nato pa zasadili rastline. Trenutno vsak mesec odstranjujejo osat še pred cvetenjem in tako zmanjšujejo možnost njegovega ponovnega razraščanja.
»Zagotavljam, da čebelarji ne bomo odstopili od izvedbe projekta Gaj za opraševalce,« je Vertič povedal za konec.
