Na Agenciji RS za okolje so zbrali podatke najzanimivejših vremenskih dogodkov v času božično-novoletnih praznikov v zadnjih 50 letih.

V Arsovem podcastu je najnenavadnejše vremenske razmere podrobneje predstavil  Gregor Vrtačnik iz oddelka za podnebne analize, ki je pripravil 5 najbolj nenavadnih dogodkov v času praznikov v zadnjih 50 letih.

Prehod 1976/1977

Prazniki so se začeli z zmerno toplim vremenom, potem pa je prišlo do spremembe. Po nižinah je zapadlo od 10 do 50 centimetrov snega. Takrat je bila tudi večina primorske zasnežene, posledično beležimo najbolj belo Silvestrovo v zadnjih 50 letih. Zjutraj so bile temperature takrat med  -10 in -20 stopinjami, po višinah pa se je zaradi vetra v nekaj urah segrelo za 20 stopinj Celzija. Na vzhodu je zaradi težje dostopnosti vetra trajalo več kot en dan, da je prišlo so otoplitve.

Na prehodu leta je bilo tako v Slovenskih Konjicah 3 stopinje nad v Murski Soboti pa 16 stopinj pod lediščem. Ta pojav je izjemno redek in je bil v zgodovini zabeležen samo nekajkrat. Zjutraj je bila v pomurski prestolnici še vedno -1 stopinja, čez dan pa se je že segrelo do 8.

Prehod 1978/1979

1978 na novega leta dan je bila vremenska situacija obrnjena, kot dve leti prej. Najprej je bilo za Božič sorazmerno hladno in okoli 10 cm snega, nato se je otoplilo. Po nižinah je bilo v zadnjih štirih dnevih leta nad 10 stopinjami oziroma za 5 stopinj topleje kot je običajno za ta čas. Silvestrska noč je bila tudi marsikje topla in vetrovna, s 5 stopinjami nad lediščem. Prvega januarja pa je prišlo do vremenskega preobrata: v Murski Soboti je bila ob dveh popoldne le še 1 stopinja Celzija, medtem ko je bilo v Črnomlju še 12 stopinj Celzija. Sledil je prehod hladne fronte tudi drugod po Sloveniji, ki je prinesel sneženja do nižin in nevihte. V noči na drugi januar se je tako dodatno ohladilo in je bilo v severovzhodni Slovenije -8 stopinj. Na Kredarici pa se je v enem dnevu ohladilo za 21 stopinj Celzija. 

Ta ohladitev pa je vplivala tudi na dogajanje po Evropi, v Nemčiji je na primer pri -15 deževalo, saj se je spodaj zadržal zelo hladen zrak zgoraj pa se je topel težje umikal. Tako je prišlo tudi do žleda, izpada električne energije, kar nekaj tovarn pa je bilo tudi dlje časa zaprtih. V Severovzhodni Evropi pa so zabeležili zelo hud mraz, saj so se temperature spustile tudi do -50 stopinj Celzija.

1996/1997

Leta 1996 so prazniki minili v znamenju povsem zimskega vremena. Tik pred Božičem je sicer nastajal žled, ki je povzročil kar precej škode, Božično jutro pa je bilo v večjem delu Slovenije belo. Sledila je zelo močna ohladitev, ki jo je spremljal močan veter. Na primorskem celo z orkanskimi sunki, nekaj dni pa so bile temperature tudi pod ničlo. Za silvestrovo je zapadlo precej snega, okoli 20 in 25 cm. Potem pa se je v višinah ponovno hitro otoplilo, kar je ponovno povzročilo žled, ki je povečal že prej nastalo škodo.

2005/2006

Takrat beležijo veliko vremensko razliko med Božičem in Novim letom. Na Božič je namreč začelo snežiti in do 26. decembra je zapadlo do 15 centimetrov snega, sneženje pa se je nadaljevalo še nekaj dni. V večjem delu Slovenije je bilo sneženje precej obilno in je zapadlo med 30 in 60 centimetrov snega, v nekaterih krajih toliko snega tik pred novim letom ni bilo že nekaj desetletij. Več kot 20 centimetrov snega pa je zapadlo tudi v južnem delu Primorske in na Krasu. Zadnja noč v letu je bila zaradi ohladitve in snega zelo mrzla, v Murski Soboti pa so izmerili kar -20 stopinj.

2009/2010

Druga polovica decembra 2009 je bila vremensko zelo pestra. Sredi meseca se je močno ogladilo, zapadlo je tudi nekaj snega, v noči na 20. december pa se je zjasnilo in se je temperatura zraka ponekod po nižinah spustila tudi do -20 stopinj Celzija. Po kratki, a zelo izraziti ohladitvi pa se je tudi zelo hitro otoplilo, z jugozahodnikom je začel pritekat zalo topel in vlažen zrak. V vzhodni Sloveniji se je temperatura zraka povzpela tudi do 15 stopinj Celzija, na zahodu pa je ta veter prinesel obilne padavine.

Predvsem v noči na Božič je v Posočju padlo preko 200 mm dežja v 24 urah, kar je bil takrat rekord za december. V nekaj dneh je tam tako padlo pol metra dežja, kar se je na letni ravni v zadnjih 50 letih zgodilo le nekajkrat, kaj šele decembra. V vzhodni Sloveniji je bilo padavin dosti manj. Zelo pa so posledično porasli vodotoki in hudourniki. Na Božič je bilo v Ljubljani 16,5 stopinj Celzija, celo na Kredarici je padal dež s snegom, kar se v tem času skoraj nikoli ne zgodi. Dnevi po Božiču so bili spet precej hladnejši, okoli novega leta pa se je ponovno ogrelo.
 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice