Obnova bo poleg kulturne dediščine reševala tudi statično ogroženost objekta in nestabilnost grajskega hriba.
Po več letih priprav se celovita obnova Grajske kašče na Ptujskem gradu približuje izvedbeni fazi. Projekt, vreden skupno 12 milijonov evrov, bo poleg prenove enega najpomembnejših kulturnih spomenikov v Sloveniji reševal tudi resna varnostna vprašanja, povezana s stanjem objekta in nestabilnostjo grajskega hriba.
Po podatkih Ministrstva za kulturo ima projekt pravnomočno gradbeno dovoljenje že od julija 2024, projektna dokumentacija za izvedbo pa je bila zaključena in pozitivno recenzirana junija 2025. Trenutno potekajo še zadnja usklajevanja, javno naročilo za izbor izvajalca gradbenih del pa naj bi bilo objavljeno v tretjem četrtletju letošnjega leta.
V ospredju projekta sicer ni zgolj ohranjanje kulturne dediščine. Ministrstvo v poročilu opozarja, da je Grajska kašča zaradi pritiskov hribine, neurejenega odvodnjavanja meteornih voda in posedanja konstrukcije resno statično ogrožena. Ocenjujejo celo, da obstaja realno tveganje nepredvidene porušitve objekta.
Na težave opozarjajo tudi strokovne ugotovitve, predstavljene ob projektu. Zaradi pritiskov brežine so vzdolžni zidovi največje slovenske grajske žitnice nagnjeni za približno 5,5 odstotka oziroma 3,3 stopinje, težišče zidu pa je zamaknjeno za okoli pol metra. Kot najverjetnejši vzrok je naveden dolgotrajen pritisk terena za objektom.
Obnova zato vključuje obsežno statično sanacijo stavbe, hkrati pa tudi ureditev širšega območja grajskega hriba. Del investicije bo namenjen utrjevanju brežin, sanaciji obzidja, izboljšanju odvodnjavanja in ukrepom za preprečevanje plazenja. Na ministrstvu opozarjajo, da je območje zaradi dolgoletnega pomanjkanja vlaganj in vse pogostejših vplivov podnebnih sprememb vse bolj ranljivo.
Preberite še:
Projekt bo po zaključku prinesel tudi novo vsebino
V prenovljeni kašči so predvideni odprti arheološki depo rimske Poetovione, lapidarij z monumentalnimi rimskimi spomeniki, predstavitev Orfejevega spomenika, rekonstrukcija mitreja ter novi razstavni in interpretacijski prostori.
Cilj je Ptuj dodatno uveljaviti kot eno najpomembnejših arheoloških in muzejskih središč v regiji.
Za pravočasno izvedbo bo ključno, da se projekt v drugi polovici leta premakne iz faze usklajevanj v fazo gradnje. Evropska in državna sredstva morajo biti namreč porabljena do konca leta 2028, zato bi lahko nadaljnje zamude ogrozile načrtovano črpanje sredstev in izvedbo ene največjih kulturnih investicij v severovzhodni Sloveniji.
