V Talumu so zaradi zaustavitve elektrolize pripravili program presežnih delavcev.
V Talumu so zaradi zaustavitve proizvodnje elektroliznega aluminija v začetku aprila ter posledične prilagoditve in uskladitve organizacije dela zaradi zmanjšanega obsega dela pripravili program razreševanja presežnih delavcev.
V program, s katerim so se seznanili in ga potrdili tako sindikat SKEI – Konferenca sindikatov Kidričevo kot tudi Svet delavcev in Svet zaposlenih Skupine Talum, je vključenih 189 sodelavcev, od tega se bo 69 delavcem ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi znotraj Skupine Talum, odpoved iz poslovnega razloga pa bo prejelo 120 sodelavcev.
V programu presežnih delavcev se v skladu z dogovorom z delavskimi predstavništvi kot temeljni kriterij upošteva skupna delovna doba delavca. Delavcem bodo zagotovljene pravice in finančna varnost v skladu z zakonom o delovnih razmerjih in zakonom, ki ureja pravice iz naslova brezposelnosti.
S sodelavci, ki so uvrščeni v program presežnih delavcev, že potekajo skupinski sestanki ter nato še individualno za vsakega posameznika, s predstavitvijo datumov vročitve odpovedi, odpovednega roka in drugih pomembnih informacij zanje.
Zaradi zaustavitve proizvodnje elektroliznega aluminija se posledično zmanjša obsega del in prilagodi organizacija dela tudi v družbah Ekotal in Talum Inštitut. Odpoved pogodbe o zaposlitvi bodo vročene 8 sodelavcem pod enakimi kriteriji kot velja za Talum d.d.. V Skupini Talum je sicer na današnji dan zaposlenih 1453 sodelavcev.
V dobrih 68 letih 4 milijone ton primarnega aluminija
Zgodba o aluminiju v Kidričevem sega že v leto 1942, ko je nemški trust Vereinigte Aluminium Werke začel v Strnišču graditi tovarno glinice. Ravninsko območje Dravskega polja, kjer so bile med prvo svetovno vojno bolnišnice in taborišča, je bilo zelo primerno za gradnjo večjega industrijskega kompleksa, saj je bilo delno že komunalno opremljeno, v bližini pa je tekla železniška proga. Predvidevali so proizvodni proces v stolpih, kombiniran s Sinterjevim postopkom.
Do leta 1945 je bilo zaključenih okrog 70 odstotkov gradbenih del. 20. januarja 1947 je zvezno ministrstvo za gospodarstvo z odlokom ustanovilo Tovarno glinice in aluminija Strnišče in ji dodelilo status državnega podjetja zveznega pomena. Maja istega leta je sledila še uredba o gradnji tovarne. Novembra 1954 je iz elektrolizne peči pritekel prvi aluminij, 21. novembra 1954 pa smo slovesno odprli tovarno.
Prvi milijon ton primarnega aluminija so v tovarni naredili do leta 1985, drugega do leta 1999, tretjega pa do leta 2007. Z zaustavitvijo elektroliznih celic v začetku aprila, se bodo približali četrtemu milijonu ton aluminija. Proizvodnja primarnega aluminija se bo ustavila na 3.997.963 milijona ton.
Primarno proizvodnjo aluminija - elektrolizo bodo zaustavili kontrolirano in vse tehnološke naprave ustrezno konzervirali tako, da jo bo v prihodnje vsaj še polovico mogoče ponovno zagnati.
Za proizvodnjo primarnega aluminija žal niti v Sloveniji in niti v Evropi ta trenutek ni primernih ekonomskih pogojev. Zmanjševanje števila delujočih elektroliznih celic jim je tudi izrazito poslabšalo učinkovitost procesa proizvodnje primarnega aluminija. Normativ porabe električne energije po toni proizvedenega elektroliznega aluminija se je glede na referenčne vrednosti poslabšal za 37 %.
Za izdelke iz aluminija z visoko dodano vrednostjo v prihodnje še več reciklažnega aluminija
V Talumu se osredotočajo na programe, kjer dosegajo visoko dodano vrednost, imajo znanje in kupce (program livarstva, rondelic, toplotnih prenosnikov).
Najbolj intenzivno trenutno delajo na izgradnji nove tovarne za rondelice, ki jo bomo umestili v proste zmogljivosti naše livarne. Že danes so največji proizvajalec rondelic na svetu in so na trgu prvi predstavili rondelico iz 100 % recikliranega aluminija.
V projektu Zelena in pametna transformacija razvijajo napreden (izboljšan) način recikliranja odpadnega aluminija ter nadgradnjo proizvodnih linij, ki bodo omogočale izdelavo novih izdelkov iz recikliranega aluminija. S projektom želijo povečati delež odpadnega aluminija v izdelkih z današnjih 39 % na 55 % do leta 2030 in s tem prispevati tudi k skupnemu zmanjševanju CO2 emisij. S projektom Aluminij 4.0 pa bodo izvedli digitalno preobrazbo s ciljem, da Talum postane pametna tovarna, katerega poslovanje temelji na podatkih
