Konec julija smo poročali o poginu rib v potoku in ribniku pri Gornji Radgoni, ki bi ga naj povzročila alkohol in žveplo, ki so ju odkrili v vodi. Zdaj so se oglasili v Slovenskem društvu za zaščito voda.
V društvu zastrupljanje rečnih ekosistemov z odpadnimi alkoholnimi pijačami označujejo kot neodgovorno, nespametno in nerazumno početje, škodljivo tako za vodne kot obvodne organizme. Pridelovalce zato opozarjajo na pravilno odstranjevanje odpadnih pijač iz okolja in možnosti za njihovo koristno predelavo.
Pogin rib zaradi alkohola in žvepla?
Spomnimo, da je v Lisjakovi strugi, ki je dolga 1,5 kilometra poginilo okoli 300, vzrok za to pa je najverjetneje neposreden izpust neprodanega vina v potok ali pa izpust večje količine vina v obcestni jarek, od koder je izteklo po strugi potoka v ribnik. Drugi možni vzrok je lahko tudi čiščenje vinskih sodov z alkoholom in žveplom, ki ju je povzročitelj zatem zlil v potok.
V njem so namreč neuradno izmerili kar 4,7 promila alkohola, v Lisjakovi strugi pa 3,5 promila. Poginilo je veliko krapov, amurjev, ščuk in ostrižev, verjetno zaradi pomanjkanja kisika, saj so ga izmerili le 1 miligram na liter, v normalnih razmerah pa ga je med 5 in 12 miligrami na liter, odvisno od temperature vode.
Posledice tudi na drugih živalih
Z alkoholom in žveplom onesnažena voda je vplivala tudi na obnašanje drugih živali, ki pijejo vodo iz potoka in ribnika. Kot zatrjujejo radgonski ribiči, se ni zgodilo prvič, da je na tem mestu prišlo do pogina rib, a nikoli v takšnem obsegu. Zagotovo bo trajalo nekaj časa, da se bodo življenjske združbe v potoku, vključno z ribami, po onesnaženju obnovile in se bo v njem ponovno vzpostavilo ravnovesje.
Odpadne snovi ne sodijo v vodo
Hrana in pijača, ki ju zavržemo, za okolje in za naravo predstavljata veliko točkovno breme.
»V primeru izlitja alkoholnih pijač ali drugih organskih razgradljivih snovi, prisotni mikroorganizmi - predvsem aerobne bakterije, začnejo z razgradnjo organskih snovi, pri tem pa porabljajo kisik. Posledično so prizadeti številni vodni organizmi, tudi ribe, ki se enostavno zadušijo. Vzpostavi se okolje brez kisika, pričnejo se anaerobni procesi razgradnje, nastajajo toksične snovi, predvsem plini, ki še dodatno slabšajo stanje v vodnem okolju,« pojasnjujejo v društvu.
To je tudi glavni razlog, zakaj zavržene hrane in pijače v nobenem primeru ne smemo izliti ali odvreči v vodna telesa.
Etanol in metanol kot zunanji vir ogljika za čistilne naprave
Odpadne pijače z vsebnostjo alkohola so tudi dober zunanji vir ogljika za čistilne naprave, ki morajo zadostiti terciarni stopnji odstranjevanja dušika. Nekatere komunalne čistilne naprave morajo že zdaj na tržišču kupovati drago surovino zunanjega vira ogljika, kot sta etanol in metanol.
Pridelovalcem vina in alkoholnih pijač, ki jih pestijo stare zaloge, zato v Slovenskem društvu za zaščito voda priporočajo, da se pravočasno pozanimajo in povežejo z eno od najbližjih večjih čistilnih naprav v Sloveniji, kjer obstaja možnost oddaje odpadnih pijač in njihova koristna predelava.
