Štajerska gimnazijca sta s svojo raziskovalno nalogo o posebnih zvezdah – kefeidah, navdušila komisijo in se uvrstila na tekmovanje za mlade znanstvenike v ameriškem Dallasu.
18-letna Hana Brumec in 19-letni Damjan Dovnik sta gimnazijca, ki sta minulo šolsko leto pripravila raziskovalno nalogo s področja astrofizike in dosegla 2. mesto na Državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije. A tukaj se njun uspeh še ne konča.
Dijaka sta se s svojo raziskovalno nalogo 'Merjenje oddaljenosti kefeid tipa Delta ščita' navdušila komisijo in se uvrstila na mednarodno srečanje mladih raziskovalcev Regeneron ISEF, ki bo maja v Dallasu.
S Hano in Damjanom smo se pogovarjali o namenu in glavnih ugotovitvah njune raziskovalne naloge, kakšna pričakovanja imata pred odhodom v Združene države Amerike in kako se pripravljata na odhod.
Hana in Damjan obiskujta 4. letnih gimnazijskega programa na Srednji šoli Slovenska Bistrica. Oba se ob šolskih aktivnostih ukvarjata tudi s športom. »Med drugim s kolesarjenjem ter hojo v hribe, v jasnih nočeh pa s teleskopom opazujem nočno nebo,« je za Mariborinfo povedal Damjan.
Hana trenira Ultimate frizbi v Slovenski Bistrici in je aktivna članica Kluba študentov Slovenska Bistrica. »V prostem času sem rada zunaj na svežem zraku, se družim s prijatelji ali pa poslušam glasbo,« pravi.
Minulo šolsko leto sta pripravila kompleksno raziskavo s področja astrofizike, v kateri sta raziskovala posebne zvezde – kefeide. Kaj je bil namen njune naloge?
Raziskovala nočno nebo s pomočjo oddaljenega teleskopa v Čilu
»S to raziskavo sva hotela dokazati zvezo med periodo spreminjanja sija in izsevom spremenljivih zvezd kefeid ter na podlagi tega zakona uspešno izračunati njihovo oddaljenost,« razlagata mlada astrofizičarja: »Kefeide so v bistvu zvezde, ki se periodično širijo in krčijo, pri tem pa se spreminja njihov sij.«
Pojasnjujeta, da sta se za raziskavo načeloma odločila sama, saj sta želela dokazati povezavo med periodo in izsevom spremenljivih zvezd kefeid ter izmeriti njihovo oddaljenost.
»Seveda pa je k temu pripomogel projekt GoChile, ki nama ga je predstavila Andreja Gomboc. Za raziskavo pa sta naju dodatno navdušila tudi najina mentorja Marko Žigart in Jure Japelj,« dodajata.
Največji izziv upravljanje s teleskopom v Čilu, opazovanja trajala vso noč
Hana in Damjan pravita, da je bil največji izziv pri sami raziskavi, upravljanje s teleskopom GoT1. Ta se nahaja v Čilu na jugu puščave Atakama, kjer so verjetno najboljši pogoji za opazovanje neba na Zemlji.
»Uporabljala sva ga kot del projekta, ki ga financirata astronomska revija Spika in Univerza v Novi Gorici,« pojasnjujeta naša sogovornika.
Da sta lahko upravljala s teleskopom, sta se preko svojih računalnikov s pomočjo programa AnyDesk povezala na računalnik v Čilu, preko katerega sta izvajala opazovanja: »Tako sva v program za vodenje teleskopa vnesla koordinate zvezde, ki sva jo želela opazovati, ekspozicijo ter število posnetkov, teleskop pa je nato opazoval popolnoma avtomatizirano.«
Opazovanja so načeloma potekala celo noč. Dodajata, da je bilo potrebno ves čas opazovanja spremljati dogajanje, da ne bi šlo kaj narobe in morebitne napake nemudoma odpraviti: »To priča tudi dejstvo, da je bilo od najinih osmih opazovanj le pet uspešnih.«
Ko sta s teleskopom posnela potrebne podatke za raziskavo, sta fotografije obdelala v več računalniških programih za fotometrijo in izmerila spreminjanje sija kefeid iz fotografij: »Na podlagi teh meritev sva lahko izračunala njihov izsev ter posledično njihovo oddaljenost.«
Ugotovitve bosta predstavila v Dallasu: »Sama priložnost nama pomeni res veliko«
S svojo raziskovalno nalogo sta Hana in Damjan dosegla 2. mesto na Državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije. Komisija po vsakem srečanju preuči naloge dijakov in izmed vseh izbere nekaj najbolj zanimivih in uspešnih. »Njihove avtorje vljudno vprašajo, če so pripravljeni zastopati svojo raziskovalno nalogo na mednarodnem nivoju,« pojasnjujeta.
Hana in Damjan sta tako dobila priložnost, da se udeležita mednarodnega srečanja mladih raziskovalcev Regeneron ISEF. Kot pravita, sta spoznala tudi druge dijake iz celotne Slovenije, ki bodo prav tako kot onadva odpotovali v tujino – nekateri v Mehiko, drugi v Srbijo …
»Sama priložnost nama pomeni res veliko in nama je v čast, da lahko greva najino delo predstavit v Dallas,« sta povedala: »Ko sva izvedela za to priložnost, seveda najprej nisva mogla dejansko dojeti, da se to res dogaja, po prespani noči in srečanju z mentorji pa sva ugotovila, da zdaj gre zares.«
V Dallas odpotujeta konec maja, pričakovanja imata velika
V Dallas mlada raziskovalca odpotujeta konec maja. Pričakovanja imata velika: »Že tako samo zaradi potovanja v Združene države Amerike kot tudi tega, da bova del enega največjih raziskovalnih sejmov za mlade.«
»Odlična priložnost bo videti, kaj vse so dijaki, stari isto kot midva, zmožni raziskati in do kakšnih ugotovitev so prišli,« dodajata.
Seveda pa nestrpno pričakujeta tudi samo potovanje čez veliko lužo: »Veselima se tudi tega, da si bova lahko v prostem času ogledala Dallas, njegove znamenitosti in kot športna navdušenca, morda tudi kakšno košarkarsko tekmo.«
Imata za sodelovanje na tekmovanju kakšne posebne priprave? Januarja sta se z drugimi dijaki, ki so prav tako bili izbrani, da nastopijo na drugih mednarodnih tekmovanjih in mentorji udeležila delovnega vikenda v Trenti: »Tam sva tri dni poslušala mentorje in si poskušala zapomniti čim več koristnih informacij in nasvetov.«
Največja nagrada je že sama uvrstitev na enega največjih znanstvenih sejmov mladih
V Dallasu se bodo mladi raziskovalci potegovali tudi za bogate finančne nagrade, glavna znaša kar 75 tisoč dolarjev. A Hana in Damjan pravita, da je že sama uvrstitev na tekmovanje dovolj velika nagrada.
»Ker je to eden največjih če ne največji znanstveni sejem mladih upava, da bova tam predvsem zelo uživala ter videla, o čem vse so raziskovali drugi,« sta dejala: »Na sejmu pa se seveda podeljujejo tudi denarne nagrade, zato upava, dan nama uspe katero osvojiti, nama pa že uvrstitev na to tekmovanje sama po sebi res velika nagrada za ves trud, ki sva ga vložila v najino raziskovalno nalogo.«