Včeraj je v Gorišnici potekalo regionalno omizje »Pametne vasi – nove tehnologije in koncepti za ohranitev ptujskega in ormoškega podeželja« v organizaciji evropskega poslanca Franca Bogoviča in župana Gorišnice Jožefa Kokota.
Tako so iskali rešitve (uporabnik namakalnega sistema Gorišnice Radko Firbas, Niko Korošec iz Mlina Korošec, dr. Štefan Čelan iz Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj, dr. Emilija Stojmenova Duh z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko) in odgovore, kako lahko vasi postanejo pametne v prid boljšega življenja prebivalcev na podeželju. Tako je povedal tudi gorišniški župan Jožef Kokot, da želi, da bi občina sledila gospodarskemu razvoju in bi se tako koncept pametih vasi čimprej realiziral.
Franc Bogovič je tako v uvodu izpostavil, da je treba poskrbeti, da evropsko podeževlje v prihodnje ne bo več zaostajalo za mesti, kjer se trenutno v okviru hitrega razvoja digitalizacije, novih tehnologij ter novih ekonomskih konceptov (kot je npr. delitvena ekonomija) že dogaja razvojni preskok.
Po njegovih besedah je eden izmed ciljev v konceptu pametnih vasi ta, da se kmetijstvo naredi privlačno za mlade, delo na kmetijah pa jim omogoči spodoben dohodek. »Cilj kmetijske politike v EU je torej ohranjanje malih kmetij, za to pa potrebujemo pametne prebivalce in jasen cilj,« je poudaril Bogovič.
Roboti omogočajo večjo produktivnost in olajšanje dela
Milan Korošec je predstavil primer dobre prakse koncepta »Pametnih vasi« v Gorišnici, to je mlin Korošec, v katerem uporabljajo robota za zlaganje vreč in optični čistilec zrnja za večjo produktivnost in olajšanje dela zaposlenim. Korošec je poudaril, da dajejo poudarek kakovostnim in lokalnim sestavinam, ki so vse slovenskega porekla. Procese v mlinu imajo avtomatizirane, računalniško vodene, s čimer močno olajšajo delo zaposlenim. Njihova vizija je spodbujanje nakupa lokalnih pridelkov in biti kompetenčen na trgu.
Nove tehnologije gonilna sila v podeželskih območjih
Dr. Emilija Stojmenova Duh s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, je opozorila na beg možganov iz Slovenije, od koder nam odhajajo najboljši kadri. Predstavila je nacionalno referenčno mrežo FabLab (fabrication laboratory), ki je nastala v okviru evropskega projekta ERUDITE. Gre za mrežo 27 središč po celotni državi, ki predstavljajo odprt visoko specializiran, a nekomercialni, prostor za ustvarjanje, in v katerem se uporablja najnaprednejša oprema in tehnologija. Cilj tega projekta pa je ravno ugotoviti, kako lahko nove tehnologije postanejo gonilna sila razvoja v slabše preskrbljenih oziroma podeželskih območjih.
Zakonodajo si kmetje pišejo sami
Radko Firbas, uporabnik namakalnega sistema in kmet iz Moškanjcev v Občini Gorišnica je povedal, da dve tretjini občine uporablja namakalne sisteme in tako živijo z roko v roki z občino. »Voda teče mimo, zakonodajo si pišemo sami in dajmo si jo napisati tako, da bodo tudi drugi občani tako dobro znali izkoriščati namakalne sisteme, kot mi, ter da bodo kmetje kot uporabniki namakalnih sistemov imeli kaj za početi,« je dobro prakso v njihovi občini kot zgled predstavil Firbas. To pa je tudi eden izmed ciljev v konceptu projekta evroposlanca Bogoviča za pametne vasi za Slovenijo.
»Dva milijona ljudi nas živi v tej lepi Sloveniji in kaj imamo drugega Slovenci kot pamet. Delati pa moramo tako, da bomo vsi kar najbolj kakovostno in dostojno živeli življenje, kot je napovedal evropski poslanec Bogovič s projektom pametnih vasi,« pa je vizijo pametnih vasi pozdravil dr. Štefan Čelan, Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj.
Poudaril je tudi, da imamo z dobrotami slovenskih kmetij marsikaj dobrega za pokazati. Še posebej, če znamo skupaj povezati posameznike, postaviti poslovni sistem, ki ga podpira infrastruktura, ker le tako lahko pride teh 400 kmetov do trgovskih polic. V ZR Bistra sicer s pomočjo tehnoloških postopkov razvijajo in pripravljajo več projektov, med drugim bio-oglje.
»Ostanimo povezani, strnimo glave in roke in naredimo nekaj na področju pametnih vasi,« je svojo nastop zaključil Čelan.
Evropska komisija že pripravlja ukrepe
Evropska komisija kot odgovor na vprašanje prihodnjega razvoja evropskega podeželja pripravlja sveženj ukrepov in razpisov pod okriljem EU akcije za pametne vasi.
Evropski parlament pa je, na predlog poslancev Franca Bogoviča in Tiborja Szanyija, pred kratkim potrdil pripravljalni ukrep v višini 3,3 milijona, ki bo namenjen prav razvoju pametnih rešitev za evropsko podeželje.
