Po enajstih letih služenja v Župniji sv. Lenart v Slovenskih goricah se župnik vrača v domačo soboško škofijo. Ob slovesu so se mu verniki zahvalili za duhovno, kulturno in človeško sled, ki jo je pustil v župniji.
V Župniji sv. Lenart v Slovenskih goricah so se poslovili od župnika Marjana Pučka, ki po enajstih letih služenja odhaja na novo poslanstvo v domačo soboško škofijo.
Slovo je zaznamoval ganljiv nagovor voditeljice župnijskega pastoralnega sveta Jasmine Breznik, v katerem se je zahvalila za vse, kar je župnik v letih službovanja prispeval župniji in kraju.
Kot je poudarila, je med verniki najprej deloval kot duhovni pomočnik, zadnjih sedem let pa kot župnik.
»V srcu nosimo žalost, občutimo pa tudi veliko hvaležnost za vse, kar smo skupaj doživeli. Iskreno se pa tudi veselimo z vami, ker se vam izpolnjuje dolgoletna želja in odgovornost po vrnitvi v domačo, soboško škofijo,« je dejala.
Pustil je močan pečat v župniji in kraju
V nagovoru je izpostavila, da je župnik s pridigami, odprtostjo in neposrednim pristopom povezoval župnijsko skupnost ter vernike spodbujal k dejavnemu sodelovanju.
Ob njem so številni doživeli pomembne življenjske trenutke - od krstov, porok, prvega svetega obhajila in birme do slovesa od najbližjih.
Ob bolnih in ostarelih je bil po besedah župljanov vedno pripravljen prisluhniti, pomagati in ponuditi spodbudno besedo.
Obnovili cerkev in ustvarili pomembne mejnike
V času njegovega službovanja je župnija izvedla tudi več pomembnih projektov. Med drugim so obnovili oltar svetega Sebastjana in Sebastjanovo kapelo, uredili električno napeljavo v cerkvi, prenovili kurilnico, namestili sončno elektrarno ter zaključili zahtevno obnovo ostrešja in strehe župnijske cerkve.
Posebno mesto ima tudi prihod relikvij svetega Lenarta, ki so prvič prispele v Lenart. Dogodek je okrepil povezovanje s francoskim mestom Saint-Léonard-de-Noblat in drugimi kraji, ki nosijo ime istega zavetnika.
Po besedah Jasmine Breznik je župnik znal povezovati tudi lokalno skupnost, občino, društva in druge organizacije ter graditi sodelovanje med ljudmi.
Ni se ustrašil niti fizičnega dela
Župljani so se mu zahvalili tudi za njegovo preprostost, dostopnost in pripravljenost poprijeti za vsako delo.
Kot so poudarili, mu ni bilo tuje niti fizično delo v župnišču, cerkvi ali gozdu, odprta vrata župnišča pa so bila vedno tudi odprta vrata za ljudi.
Posebno darilo za novo pot
Ob slovesu so mu pripravili tudi posebno presenečenje. Ker so ocenili, da ga na novo poslanstvo pošiljajo »duhovno dovolj okrepljenega«, so mu podarili nogometno žogo in dres slovenske nogometne reprezentance s številko 11, ki simbolizira enajst let njegovega služenja v lenarški župniji, ter njegovim priimkom.
Slovo pa, kot so poudarili ob zaključku, ni dokončno.
»Verjamemo, da to ni dokončno slovo. Verjamemo, da se bodo naše poti še velikokrat srečale in da se boste med nas, Lenartčane, tudi radi vračali.«
