Foto: UKC Maribor
Po dveh letih premora heliport Univerzitetnega kliničnega centra Maribor ponovno deluje.

Na parkirišču v neposredni bližini mariborskega urgentnega centra ponovno pristaja helikopterska nujna medicinska pomoč.

Več kot dve leti to namreč ni bilo možno zaradi gradbenih del na območju kirurške stolpnice. 

»V urgentni medicini štejemo čas v sekundah,« je povedal Andrej Hohnec iz Urgentnega centra. Kot pravi, je vsaka minuta, sekunda pomembna in ravno helikopterska pomoč zagotavlja prednost, ki jo najtežje poškodovani pacienti potrebujejo: »To predstavlja pomemben člen v verigi preživetja. Včasih pomeni razliko med življenjem in smrtjo.«

Razlika med petimi minutami in eno uro je zelo pomembna

Helikopter je zaradi gradbenih del na območju kirurške stolpnice več kot dve leti pristajal nekaj kilometrov stran, na območju vojašnice.

To je pomenilo, da je helikopter prevzel poškodovanca, ga prepeljal na območje vojašnice, tam ga je počakalo reševalno vozilo, potem pa je bilo treba pacienta z rešilcem prepeljati v Univerzitetni klinični center Maribor. 

Kot pojasnjuje Hohnec, to samo po sebi pomeni v povprečju vsaj med deset in 15 minut zamika: »Zdaj smo zopet pridobili teh 15 minut nazaj.« 

Izpostavlja, da Univerzitetni klinični center Maribor pokriva zelo široko področje. »Nekje iz Haloz rabi reševalno vozilo 45 minut, eno uro. Helikopter, ko vzleti, je tukaj v petih, desetih minutah.« 

Dodaja, da je v primeru srčnega zastoja ali možganske kapi, razlika med eno uro in petimi minutami zelo pomembna.

Želijo si heliport na strehi urgentnega centra

Hohnec izpostavlja, da so zelo veseli ponovnega delovanja heliporta, a da si v sklopu nadgradnje urgentnega centra želijo, da bi helikopter pristajal na strehi urgentnega centra. »Mi si želimo optimalen sistem, za katerega vemo, da je najboljši,« pravi. 

Po trenutnem sistemu namreč helikopter odloži pacienta na parkirišču, kjer ga pričaka ekipa reševalcev, ki pacienta prepeljejo po hodnikih. Na večini urgentnih centrov je heliport nameščen na streho.

»Tam je potem ta pot še bolj optimalna, ne moti okoliškega dogajanja,« pojasnjuje Hohnec: »Pot je kratka, jasna in je zadeva bolj optimalna.«

Helikopter poleti, ko gre za življenje ogrožajoča stanja

Hohnec pojasnjuje, da nimajo konkretnih podatkov o tem, koliko obravnav pacientov je bilo slabših zaradi podaljšanega časa prevoza. 

»Najpogosteje je helikopterska pomoč aktivirana, ko gre za življenje ogrožajoče stanje,« pojasnjuje. Hohnec našteva hude poškodbe, kot so delovne nesreče, nesreče v gozdu, prometne nesreče. Med ostalimi stanju prevladujejo srčni zastoji, sumi na srčne zastoje, možganske kapi.

Veliko debate, je bilo o tem, kdo naj opravlja helikoptersko nujno medicinsko pomoč. To namreč opravljajo z vojaškimi helikopterji. »Nas zanima predvsem to, da so helikopterji ustrezno medicinsko opremljeni,« pravi Hohnec: »Kdo jih upravlja, je nam načeloma vseeno.«

Kolikokrat poleti nujna helikopterska medicinska pomoč? Kot pojasnjuje Hohnec, je pred tem dvoletnim premorom helikopter poletel v povprečju enkrat na dan.

Starejše novice