Kurjenje zelenega odpada na dvoriščih stanovanjskih hiš in v naravnem okolju je prepovedano.
Občinski inšpektorat Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju z namenom preventivnega delovanja obvešča, da se nanje pogosto obračajo občani, ki jih moti smrad kot posledica kurjenja zelenega odpada na dvoriščih stanovanjskih hiš in v naravnem okolju.
Kurjenje zelenega odpada je izrecno prepovedano, razen v redkih primerih.
Pomlad je čas, ko se na kmetijskih zemljiščih in dvoriščih naberejo večje količine zelenega odpada, kot so vejevje, listje in ostanki rastlin. Čeprav se morda zdi, da je najhitrejši način odstranitve teh odpadkov kurjenje, to ni dovoljeno, razen v določenih primerih.
Kaj pravijo predpisi?
Prepoved kurjenja v naravnem in bivalnem okolju v Sloveniji ureja več predpisov.
Uredba o odpadkih, Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, Zakon o gozdovih in občinski predpisi, so le nekateri izmed predpisov, ki konkretno za posamezna specifična področja določajo prepovedi in omejitve kurjenja v naravnem in bivalnem okolju.
Uredba o odpadkih določa, da je kurjenje odpadkov na prostem prepovedano.
Občinski predpisi prepovedujejo sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje teh odpadkov.
Med te odpadke spadajo mešani komunalni odpadki, ločene frakcije (kot so odpadni papir, karton, plastika, kovine, embalaža), kosovni odpadki ter biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad.
Kdaj je kurjenje v naravnem okolju dovoljeno?
Naravni nenevarni materiali, kamor spadajo tudi posamezne vrste rastlinskih ostankov iz kmetovanja, se pod določenimi pogoji lahko z namenom nadaljnje uporabe pri kmetovanju tudi kurijo.
Ključno je torej, da ne kurimo kmetijskega odpadka, temveč kmetijski ostanek, ki se po procesu kurjenja lahko pri kmetovanju uporabi.
»Primer take uporabe je lahko tudi izvajanje kmetijskega opravila gnojenja s pepelom, pridobljenim s procesom kurjena rastlinskih ostankov iz kmetovanja,« pravijo na upravi za zaščito in reševanje.
Da je kurjenje rastlinskih ostankov, ki nastajajo v kmetijstvu, dopustno tudi z vidika predpisov s področja kmetijstva, pa je ključno to, katera vrsta rastlinskega ostanka se kuri, saj je od tega odvisno, ali je uporabnik kmetijskega zemljišča s kurjenjem tega rastlinskega ostanka iz kmetovanja ravnal kot dober gospodar in v skladu z dobro kmetijsko prakso, še dodajajo.
V dobro kmetijsko prakso pa kurjenje rastlinskih ostankov iz kmetovanja, izključno z namenom, da se imetnik teh materialov na ta način znebi (jih zavrže), ne spada.
»Takšno ravnanje je namreč po vsebini nedopustno kurjenje odpadka, kot tako pa podvrženo sankcioniranju skladno s predpisi s področja ravnanja z odpadki.«
Navedeno velja za vsakega uporabnika kmetijskega zemljišča, ne zgolj za subjekte, registrirane za opravljanje kmetijske dejavnosti.
Previdnost pri kurjenju v naravnem okolju
Ko je kurjenje v naravnem okolju dovoljeno, je nujno, da se upoštevajo varnostni ukrepi za preprečitev požarov.
Kurišče mora biti zaščiteno z negorljivim materialom, območje okoli njega pa očiščeno vseh gorljivih snovi, vsaj en meter stran od zunanjega roba kurišča.
Kurišče je treba ves čas nadzorovati, ogenj pa je treba po končanem kurjenju pogasiti.
Ostanke kurjenja je priporočljivo prekriti z negorljivimi materiali.
Pred kurjenjem je pomembno spremljati vremenske razmere, saj kurjenje ni dovoljeno ob močnem vetru.
Kakšne so kazni za kršitelje?
Kršitev prepovedi kurjenja na prostem Uredba o odpadkih obravnava kot težji prekršek za imetnike odpadkov - za fizične osebe je predpisana globa od 500 do 4.500 evrov, za pravne osebe pa od 10.000 do 30.000 evrov.
Za kršitev prepovedi sežiganja vseh vrst komunalnih odpadkov v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj in občin Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale je predpisana globa v višini 400 evrov za posameznika, 1.400 evrov za pravno osebo in 400 evrov za odgovorno osebo pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
Na območju Občine Majšperk je medtem za predmetno kršitev predpisana globa v višini 200 evrov za posameznika, 1.200 evrov za pravno osebo in 200 evrov za odgovorno osebo pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
Kam se obrniti v primeru zaznave kurjenja?
Če občani zaznajo kurjenje odpadkov v naravnem okolju, naj o tem obvestijo Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ali občinski inšpektorat, pokličejo pa lahko tudi Regijski center za obveščanje 112 ali policijo 113, ki bosta o dogodku obvestila vse pristojne za ukrepanje.
