Po več letih vodenja mariborske urgence je Gregor Prosen podal odstopno izjavo.
Na vrhu mariborskega urgentnega centra prihaja do spremembe. Dolgoletni predstojnik centra Gregor Prosen je namreč podal odstopno izjavo, so za Mariborinfo potrdili v mariborskem kliničnem centru.
V skladu z odpovednim rokom bo Prosen svoje naloge še opravljal, v tem času pa bo vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor izvedlo postopke za imenovanje novega predstojnika.
»O konkretnih imenih je v tem trenutku še prezgodaj govoriti,« so zapisali v Univerzitetnem kliničncem centru Maribor.
Zagotovili so tudi, da bo delo urgentnega centra v prehodnem obdobju potekalo nemoteno in da zaradi nastale situacije pacienti ne bodo prikrajšani.
Razlogov, zaradi katerih se je Prosen odločil za odstop, v Univerzitetnem kliničncem centru Maribor za zdaj ne razkrivajo.
»Razlogov za odstop v tem trenutku ne moremo komentirati,« so odgovorili na naša vprašanja.
Na težave urgence je opozarjal že dlje časa
Prosen je v zadnjih letih večkrat javno govoril o razmerah, v katerih delajo zaposleni v mariborskem urgentnem centru.
Še maja letos je ob dnevu urgentne medicine opozoril, da Urgentni center Univerzitetnega kliničnega centra Maribor dnevno obravnava okoli 300 pacientov, ob koncih tedna pa je številka še višja. Izven običajnega delovnega časa je urgenca za številne bolnike pogosto tudi edina točka zdravstvenega sistema, na katero se lahko obrnejo.
Takrat je opozoril, da brez širših sprememb urgentni centri ostajajo eno od ozkih grl zdravstvenega sistema.
»Če se nekaj ne bo začelo zares naslavljati, pričakujte samo še več od istega,« je dejal.
Opozarjal je tudi, da se ob naraščajočem številu obravnav in kadrovskih težavah podaljšujejo čakalne dobe, s tem pa naraščajo tudi napetosti med pacienti in zaposlenimi.
Težave niso le kadrovske
Ob dnevu urgentne medicine je Prosen opozoril tudi na nasilje nad zaposlenimi. Najbolj izpostavljene so po njegovih besedah triažne medicinske sestre, ki so prve v stiku s pacienti.
V prvih mesecih letošnjega leta so v mariborskem urgentnem centru zabeležili štiri fizične napade, v treh primerih je posredovala policija, evidentirali pa so tudi 25 primerov verbalnega nasilja. Zaposleni so takrat opozarjali, da je žalitev in zmerjanja v resnici še več, saj številnih primerov več niti ne prijavljajo.
Prosen je ob tem poudarjal, da se težav urgentnih centrov ne da reševati zgolj znotraj posamezne bolnišnice, temveč so potrebne širše sistemske spremembe.
»Stanje ostaja zatečeno, kakor je, in s to dinamiko, tako kadrovsko kot dinamiko celotnega števila obravnav, gre za urgentne centre stvar samo še v eno smer – v smer daljšega čakanja in verjetno še daljših sporov, nečimrnosti in prepirov,« je opozoril maja.
