O vrtnarski sezoni smo se pogovarjali z Mišo Pušenjak, kmetijsko svetovalko, specialistko za zelenjadarstvo in avtorico številnih knjig.

Miša Pušenjak, kmetijska svetovalka in specialistka za zelenjadarstvo, zaposlena pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, znanje in bogate izkušnje deli z bralkami in bralci Mariborinfo, da se v novo vrtnarsko sezono podamo polni znanja, da bodo pridelki še boljši od lanskih in da bomo dobro premislili, kje bomo kupili živila, ki jih na svojem vrtu ne bomo pridelali.

Najprej naj opozorimo, da je vrtnarjenje za vse – če ne živite v hiši in nimate zemlje, na kateri bi lahko gojili svoje rastline, pa si lahko v stanovanju ali na terasi omislite visoke grede.

»Na srečo je Slovencem končno prišlo v zavest, da je v trgovinah zelenjava, ki prihaja od zelo daleč, vse prehranske afere pa so pomagale, da je zaupanje v hrano iz trgovin vedno manjše. Ker, žal, trgovci naše pridelovalce vrtnin vedno bolj stiskajo in jih z nizkimi odkupnimi cenami porivajo v kot, je naše zelenjave na policah trgovin vedno manj. Zato se vsi oziramo in iščemo rešitve, kako pridelati vsaj nekaj svoje zelenjave in tudi zelišč. Za manjše površine, pa tudi terase so prav visoke grede dobra rešitev. V njih je dela manj, celo kolobarjenje ni obvezno, na njih lahko delajo tudi tisti, ki jim zdravje ne dopušča več dela na vrtu. Lepo narejene in postavljene so tudi v okras hiši ali balkonu,« pravi kmetijska svetovalka.

Na kaj moramo biti pozorni pri priljubljenih visokih gredah?

Toda strokovnjakinja opozarja, da visoke grede prevečkrat razumemo preveč enostavno. Visoka greda ni enaka lončnici, v katero damo zemljo in vanjo posadimo rastline. Zaradi te zmote lahko gre hitro kaj narobe. 

Pušenjakova opaža, da »jih nekateri samo napolnijo z zemljo in menijo, da je to, to. Ni res. Visoke grede zahtevajo polnila, kot je drenaža iz debelejših in drobnih vej na dnu. Srce grede je nepreperel ali na pol preperel kompost. Samo na vrh vsega tega pa damo plast zemlje, izbiramo lahko med vrtno ali pa jo lahko kupimo v trgovini. V tej zemlji bodo kasneje rasle naše vrtnine. Ostale stvari, kot so preperel domači kompost, gnoj … pa so naša izbira.«

Prav tako se velikokrat ne zavedamo, da je visoke grede potrebno bolj zalivati, saj se hitreje izsušujejo. »Prav tako je potrebno izolirati stene grede, na katere bolj peče sonce – korenine namreč ne marajo poletne vročine in zimskega mraza,« še dodaja Pušenjakova.

Ljudje smo ob vrtnarjenju velikokrat nepotrpežljivi, neučakani in imamo nerealne želje po maksimalnih pridelkih, zaradi česar velikokrat ne upoštevamo pravil kolobarja ali drugih trikov, ki bi nam pomagale k boljšemu pridelku. 

»Ob grede, ki so na vrtu in predvsem v urbanem okolju, se postavijo žuželčniki, kamor se bodo skrile in tudi prezimovale koristne žuželke, hišice za ježke, saj so ti izredno koristni na našem vrtu, pa tudi hišice za čmrlje, saj so ti še bolj pridni opraševalci, kakor naše domače čebele,« svetuje specialistka za zelenjadarstvo.

Kdaj saditi kaj?

Datumsko je sicer pri vrtnarjenju težko biti zelo natančen, ker je vreme muhasto in hitro spremenljivo, a je Pušenjakova z nami delila nekaj pravil, ki naj nam bodo v pomoč pri vrtnarjenju.

»Po drugi polovici februarja je vsekakor smiselno okopati, prezračiti vse posevke na vrtu, posebej česen in zimsko solato. A potrebno je čakati, da se zemlja dovolj posuši. Zelo hitro za tem je smiselno posaditi čebulček in česen. Prve setve, setve graha in fižola so tudi lahko zelo zgodnje, že pri temperaturah zemlje okoli dve stopinji Celzija. Vse ostalo se potem nadaljuje odvisno od vrtnine in temperatur zemlje,« pojasnjuje.

Pušenjakova pravi, da se, razen solate, ostale vrtnine pričnejo sejati šele, ko se zemlja ogreje vsaj na 10 stopinj Celzija, za plodovke pa se mora ogreti na vsaj 15 stopinj Celzija. Ravno tu je pomembna potrpežljivost, saj nas temperature zraka pogosto zavedejo. V primeru ponovne ohladitve imajo rastline celo življenje več zdravstvenih težav.

»Najbolj pomembno je, da delamo vse ob pravem času in da je zemlja, kadar z njo delamo, dovolj suha in ne presuha, predvsem pa si je dobro narediti načrt sajenja in pri tem upoštevati pravila kolobarja,« še dodaja.

Škodljivcev se brez uporabe škropiv ne moremo kar tako znebiti, lahko pa naredimo čim več za to, da preprečimo njihov prihod na naš vrt. Seveda je vse odvisno od škodljivca in od vrtnine, a če so naše rastline v dobri kondiciji, so težave s škodljivci zagotove manjše. Škodljivce odvračajo tudi različne žuželke, cvetlice in zelišča.

»Če imamo v bližini žuželčnike, cvetlice in zelišča, ki dišijo, s tem zmanjšamo število škodljivcev, ki želijo napasti naš vrt, pa tudi koristne žuželke, ki bodo hitro poskušale zmanjšati napad škodljivcev, bodo bližje. Skratka, zemljo moramo imeti živo in ravno prav hranilno, ne sme biti pregnojena, v njej mora biti čim več živih organizmov, od največjih deževnikov, do železnih kačic, in mikroorganizmov. Potem se rastline  v taki zemlji dobro počutijo in tudi same pomagajo v boju proti škodljivcem in predvsem boleznim,« pravi Pušenjakova.

Kmetijska svetovalka opaža, da smo Štajerci glede vrtnarjenja nekoliko bolj konzervativni: »Nekoliko dalj časa traja, da se odločimo za kaj novega, kar pa je včasih celo dobro. Danes so postale zelo popularne številne nove rastline, zaradi česar zmanjka prostora za stare, preverjene in predvsem za naše zdravje najbolj koristne vrtnine.«

Zelenjavo je bolje kupiti na kmetijah

Zelenjava, ki jo ponujajo veleblagovnice je zagotovo iz zelo oddaljenih krajev. Pušenjakova pri tem opozarja, da »ne smemo pozabiti, da dalj časa ko mine od takrat, ko je bila vrtnina odrezana, odtrgana, manj vsebuje nekaterih koristnih snovi, predvsem nekaterih, manj stabilnih vitaminov, kot je na primer vitamin C. Veliko večja nevarnost pa je, da vsebuje snovi, ki si jih ne želimo, saj je uporaba sredstev za varstvo rastlin  v tujini, predvsem pa v državah izven Evropske unije, veliko manj omejena in posledično tudi večja.« Zelenjavo in sadje, ki ga niste uspeli pridelati,  raje kupite na kmetijah v okolici svojega prebivališča.

Prevečkrat smo pozorni le, »kako vrtnina ali sadje izgledajo, koliko stanejo, ne pa od kod prihajajo in kako dolgo je minilo, odkar je bila hrana pobrana z njive. Moram pa reči, da se mladi glede tega močno razlikujejo od starejših.«

Mlajše generacije so namreč za vrtnarjenje zavzete dosti bolj, kot starejše, opaža: »V zadnjih dveh, treh letih opažam, da vrtnarjenje zanima tudi vedno več mladih. Še vedno je težava predvsem v času, saj današnji delodajalci menijo, da lahko svoje zaposlene izkoristijo preko vseh meja in pogosto mladi delajo v prekarnih zaposlitvah cele dneve in jim zato ob skrbi za družini pogosto primanjkuje časa. Želja po pridelavi domače hrane pa se povečuje.«

Pri vrtnarjenju se ne pustite zavajati

Vsem še polaga na srce: »Pri pridelavi lastne zelenjave se vedno ozirajte na naravo, upoštevajte njena pravila, naj vas številni oglasi ne zavedejo pri tem, da bi gnojili preveč. Prav tako naj vas ne zavedejo sosedje, ki hitijo z delom – sejati in saditi vrtnine v prehladno zemljo ne prinaša pozitivnih rezultatov.«

Za vse, ki vas zanima več o tej temi, pa ne spreglejte »otvoritve male kmečke prodajalne zelenjave na kmetiji Horvat, v Dogošah, 8. junija, kjer boste o pomenu in uporabi domače zelenjave izvedeli veliko, lahko si boste tudi ogledali pridelavo vrtnin na visokih gredah. Otvoritev trgovine bo eden od glavnih rezultatov projekta »Zelenjava s kmetij po najkrajši poti do domačih« (vse v okviru projektov TOTI LAS). Tudi na centralni mestni tržnici bomo imeli prireditev, in sicer v soboto, 18. maja. Po prireditvi pa boste svoj dan lahko popestrili še z obiskom kmetije Mak in njihovih medenih dni.«

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice