Ptujski vitezi vina, ki so del Združenja slovenskega reda vitezov vina, so danes opozorili na vse bolj zaskrbljujoče stanje vinogradništva in vinarstva na ptujsko-ormoškem območju.
V tej luči jih še posebej skrbijo informacije o novem lastniškem preoblikovanju Perutnine Ptuj, pod okrilje katere sodi Ptujska klet. Rešitev vidijo v prevzemu kleti, poroča STA.
Opuščanje vinogradov pomeni degradacijo naravnega okolja
Kot je na novinarski konferenci na Ptuju opozoril konzul viteškega omizja Ptuj-Ormož Vladimir Korošec, so v ospredju težav v regiji predvsem opuščanje vinogradov, kar pomeni degradacijo naravnega okolja, neustrezna razvojna politika, ki je še dodatno zmanjšala ekonomski položaj vinogradnikov, prodaja vinogradniških leg tujcem ter neodzivnost Sklada kmetijskih zemljišč.
Ob tem vinogradnike še posebej zanima, kaj bo s kletjo na Ptuju, ki obeležuje 777 let organiziranega kletarjenja, in njenim arhivom v katerem je tudi najstarejše slovensko vino. Mnogi od njih se namreč ukvarjajo predvsem s pridelavo grozdja in so že dolga leta kooperanti Ptujske kleti, poroča STA.
Vinogradniški sektor še ni prestrukturiran
Po besedah direktorja Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj Andreja Reberniška se vinogradniški sektor na njihovem območju doslej še ni prestrukturiral. Sam bi dal prednost razvoju družinskih kmetij, ki imajo že zdaj v regiji tradicijo in izkušnje, prav tako se je ta model kot zelo dober izkazal že v nekaterih sosednjih državah in predstavljajo lep zgled tako na področju vinogradništva kot turistične ponudbe.
Dotaknil se je tudi problematike obstoječih vinskih kleti in dejal, da od lastnikov kapitala ni mogoče pričakovati, da bodo reševali želje vinogradnikov in potrebe okolja. "Če bo dejavnost prinašala dobiček, bo povečeval proizvodnjo, če ne, jo bo zmanjšal in vse skupaj prodal," je dejal Rebernišek, zato se mu v zvezi s Ptujsko kleti zdi smiselno pozvati vinogradnike, da znova razmislijo o tem, da bi preko zadružnega sistema znova prevzeli klet.
Bogate dediščine vinarstva na Ptuju ne bi smeli zapraviti
Zaskrbljen nad dogajanjem v kleti je tudi njen nekdanji dolgoletni direktor Jani Gönc, ki meni, da bogate dediščine vinarstva na Ptuju ne bi smeli zapraviti. Tudi zato bi morali narediti vse, da bi iz rok Perutnine iztrgali ta del dejavnosti. V nasprotnem primeru bo prihodnost vinarske dejavnosti v času, ko si lastništvo skupine enkrat vzamejo Rusi, drugič Ukrajinci, vmes se govori o Francozih, po njegovem mnenju ogrožena, poroča STA.
»Ti ljudje ne bodo razmišljali o tem, kako bomo mi razvijali to našo panogo. Če imamo na Ptuju pet milijonov evrov za prenovo tržnice in na voljo kolikor hočeš evropskega denarja za gradnjo kolesarskih stez, potem se ga mora najti tudi za zagotovitev nadaljnje prihodnosti vinogradnikov in njihovih družin,« je prepričan Gönc, ki meni, da je potrebno preveriti vse možnosti o tem, kako na ta način zagotoviti tudi denar za prevzem kleti.
Odkup terjatev za okoli 5 milijonov evrov Perutnine Ptuj do Ptujske kleti
Pri tem je nekdanji direktor povsem konkreten in razloži, da bi morali na nek način odkupiti za okoli pet milijonov evrov terjatev Perutnine Ptuj do Ptujske kleti, nato pa bi klet od sedanjih lastnikov verjetno lahko v upravljanje dobili tudi brezplačno. Pri tem bi mladim vinogradnikom z območja Haloz in Slovenskih Goric ponudil možnost, da se povežejo v zadružno organizacijo po vzoru uspešnih zgodb iz tujine.
