V najstarejšem slovenskem mestu arheologi odkrivajo številne ostaline iz rimskega obdobja, med njimi tudi dobro ohranjene ostanke rimske opekarske peči.
Na Rimski ploščadi na Ptuju je Rimska opekarska peč, po kateri je ime dobila trgovina, ki se nahaja na drugi strani ceste.
Na spletni strani Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož lahko preberemo, da se je v vzhodnem delu antične Petovione, ob državni cesti Aquileia-Savaria raztezala obrtniška četrt z velikimi stanovanjskimi stavbami, trgovinami, delavnicami, sušilnicami in dvorišči.
Bivališča so bila opremljena s freskami, štukaturo in mozaiki ter ogrevana s hipokavsti. V četrti so bile klesarske, kovaške, steklarske, lončarske in opekarske delavnice, delavnice za obdelavo kosti, odkrite pa so bile še peči za žganje apna.
Zaradi bližine nahajališč izvrstne gline je bilo največ lončarskih in opekarskih obratov s pečmi, lopami za sušenje izdelkov, prostori za pripravo gline in vodnjaki.
Veliko število delavnic kaže, da se je na tem prostoru odvijala industrijska proizvodnja različnih lončarskih in opekarskih izdelkov ne le za potrebe mesta, ampak tudi drugih provincialnih mest v rimskem imperiju, so zapisali v ptujskem muzeju.
Opekarska peč v Rabelčji vasi
Od številnih odkritih peči je v stanovanjski soseski Rabelčja vas na mestu najdbe prezentirana opekarska peč iz 3. stoletja, v kateri so žgali tlakovce, opeke, posode in oljenke.
Ob peči je predstavljen tudi izbor lončarskih izdelkov, izdelanih v petovionskih lončarskih delavnicah: oljenke, kalup za slavnostne kruhke, hranilnika, med žganjem poškodovani izdelki in različno oblikovane posode, kot so vrči, lonci, sklede, krožnika, pladenj, trinožnik, kadilnica in čaše.
Med pripomočki, ki jih je lončar uporabljal za izdelavo določenih izdelkov so tudi dvodelni kalupi za oljenke. Spodnji deli kalupov imajo vtisnjene zrcalne žige delavnic ali pa so brez njih.
Prostor opekarske peči je opremljen z risbami, ki ponazarjajo lončarsko delavnico in proces proizvodnje pri izdelavi opek.
