Romanje na sv. Avguštin je tudi letos potekalo in tudi udeležba ni bila slaba. Ob cerkvicah na meji s hrvaško je bilo moč slišati predvsem slovenske obiskovalce, hrvaških skorajda ni bilo.
Haloze vsako leto na Avguštinovo nedeljo zaživijo, saj hrib obišče množica romarjev, ki se zberejo k slavnostni maši ter na znane pečenke in klobase. Vsako leto je obiskovalcev več tisoč, letos pa je tudi to romanje zaznamovala epidemija.
Obiskovalcev je bilo letos mnogo manj kot leta poprej, manj je bilo tudi stojnic s hrano, pijačo, igračami, medom in raznimi drugimi dobrinami.
Na hribu romarje pričakata kar dve cerkvi - cerkev sv. Avguština in sv. Magdalene. Cerkvici se redno obnavlja in tako nas na hribčku pričakata dve, skoraj enaki manjši cerkvi, ki sta postavljeni ravno ob mejo s Hrvaško. Romarji so se zabavali tudi tako, da so šaljivo prestapljali na eno in drugo stran mejnega kamna.
Ste vedeli?
Cerkvici je zaznamovala predvsem druga svetovna vojna, ko sta izgubili zvonove. Za Avguštinovo cerkev so kasneje kupili zvon, težak kar 295 kg in ga blagoslovili na avguštinsko nedeljo.
Hrvaški in slovenski romarji se dvakrat na leto združijo in zabavajo na hribu. Romanja potekata na god sv. Magdelene in nato na god sv. Avguština.
Vsako zadnjo nedeljo v avgustu se tako romarji zberejo na najbolj znanem od romanj - Avguštinovem. Poti do cerkvic so strme, večina ljudi pa še vedno na hrib priroma, tako je avtomobilov pri vrhu bore malo. Nekateri pridejo k maši, drugi pa predvsem na druženje, saj je to prostor kjer se, enkrat na leto, srečajo stari prijatelji.
