Z začetkom šolskega leta 2024/25 so začele veljati prenovljene prehranske smernice za vzgojno-izobraževalne zavode.
V prejšnjem tednu smo poročali o tem, kako so spremembe prehranski smernic za vzgojno-izobraževalne zavode sprejeli učenci ptujskih osnovnih šol.
Pogovarjali smo se z organizatorko šolske prehrane na Osnovni šoli Mladika Andrejo Kolar in ravnateljico Osnovne šole Ljudski vrt Tatjano Vaupotič Zemljič.
Spregovorili sta izkušnjah z otroki in sprejemanjem novih smernic in obe ugotavljata, da jih otroci počasi ter z njihovo vztrajnostjo sprejemajo.
Tek na dolge proge
Nekatere jedi so resda manj priljubljene, a se količina zavržene hrane po njunih izkušnjah ni povečala, obe pa verjameta, da gre za tek na dolge proge, pri katerem bodo skušali (pre)oblikovati prehranske navade v sodelovanju s starši.
K pogovoru o tematiki smo zdaj povabili še ravnateljico Osnovne šole Olge Meglič Heleno Ocvirk in ravnateljico Osnovne šole Breg Jasno Brec.
PREBERITE ŠE:
Velikih sprememb v jedilniku ni bilo
»Pri nas na šoli že ves čas sledimo smernicam zdrave prehrane. Skrbimo za uravnoteženo zdravo prehrano, tako je sestavljen tudi naš jedilnik. Nobena skrajnost pa ni zdrava za otroke, ki se razvijajo in rastejo in potrebujejo energijo z učno delo in vse druge izven šolske dejavnosti,« je povedala Ocvirk.
Tudi Brec je dejala, da se na njihovem jedilniku z novim šolskim letom ni veliko spremenilo.
»Jedi nismo črtali, ker jih na jedilniku nismo imeli. Pico, ki smo jo imeli na jedilniku vsake tri mesece, se pravi trikrat v šolskem letu, smo trenutno umaknili, kar učenci pri malici pogrešajo. Tudi hamburgerja ne ponujamo. Samostojno pripravimo piščančji polpet v bombetki s sezamom ali polnozrnati bombetki s solato in gorčico. Ta malica je na jedilniku enkrat na mesec. Hrenovke z gorčico ponudimo v temni štručki enkrat na mesec.«
Na Osnovni šoli Breg opažajo tudi, da si otroci želijo sladkih pakiranih izdelkov, recimo napitkov in pekovskega peciva, vendar tega niso ponujali, ne prej in ne zdaj.
Vključevanje različnih slanih in sladkih prigrizkov, posladkov, slaščic, sladkih pijač in sadnih sokov v jedilnik je predvideno zelo redko.
Otroci po pouku v trgovino?
Vsi, delavci na osnovnih šolah in starši, pa opažajo, da se veliko otrok po šoli odpravi v trgovine, in si tam kupi kaj sladkega ali slanega. Če pred tem v šoli pojejo bolj malo, pa se potem najejo sladkarij, se kaj veliko za njihovo zdravje ni naredilo.
Ker gre predvsem za učence druge in tretje triade, ki so samostojni in imajo tudi že kaj svojega denarja iz žepnine, je to težko preprečiti. Kaj sploh v takšnem primeru lahko naredimo, se sprašujejo.
Brec je izpostavila tudi to, da obstajajo porcijske omejitve.
»Kako se bodo obnesle porcijske omejitve, bomo videli na koncu leta oziroma polletja. Otroci si želijo več slajših pekovskih izdelkov in prilog pri kosilu, drugo jim zadostuje,« je povedala.
Kakšne so bile druge spremembe?
Pri šolski malici na Bregu zdaj ponujajo več domačih namazov, pri kosilu pa so bistre juhe nadomestile zelenjavne juhe, nekaj je tudi domačih desertov, recimo skuta s sadjem namesto pudinga.
Otroci nekoliko težje sprejemajo predvsem namaze in domače zakuhe, so opazili.
Zaenkrat pripomb oziroma pritožb staršev ni bilo. Vnos hrane v šolo pa ni dovoljen oziroma se ne priporoča, zaradi higienskih in socialnih vidikov.
Prav tako se ni povečalo število odjav iz kosila ali količina zavržene hrane, kot so opazili tudi že na preostalih ptujskih osnovnih šolah.
