Zavračanje hrane na ptujskih osnovnih šolah po uvedbi novih smernic? Otroci nekaterih jedi sploh ne poznajo

Z začetkom šolskega leta 2024/25 so začele veljati prenovljene prehranske smernice za vzgojno-izobraževalne zavode.

Smernice spodbujajo zdravju in okolju prijazno prehranjevanje oziroma čim bolj lokalno, sezonsko, naravno pridelano in minimalno predelano hrano.

Smernice so usmerjene tudi v čim večje zmanjšanje količin zavržene hrane. Vključevanje različnih slanih in sladkih prigrizkov, posladkov, slaščic, sladkih pijač in sadnih sokov je predvideno zelo redko.

Prav tako zavodi otrokom in mladostnikom niso dolžni zagotavljati prilagojenih oblik prehrane, ki niso zdravstveno pogojene in so zgolj izraz prehranskih posebnosti družine.

Kako so se na spremembe odzvali starši in učenci ptujskih osnovnih šol?

Spremembe šolske prehrane so med starši in otroki povzročile precej negodovanja. V zadnjih mesecih smo v uredništvu slišali za kar nekaj primerov, ko otroci ponujenega niso želeli jesti in so bili zato lačni, prav tako naj bi si otroci po uvedbi teh smernic v šolo pogosteje prinašali malico s sabo.

Trditve, da naj bi otroci hrano zavračali in da spremembe niso dobro sprejete, smo preverili na ptujskih osnovnih šolah.

Manj rdečega mesa, več stročnic

Organizatorka šolske prehrane na Osnovni šoli Mladika Andreja Kolar je za Ptujinfo povedala, da v šolsko prehrano po novih smernicah vključujejo manj rdečega mesa, sladkorja in procesiranih živil ter spodbujajo uživanje stročnic, kaš in polnovrednih žitnih izdelkov.

»Ta prehod na naši šoli ni predstavljal večjih sprememb, saj smo pričeli s postopnim uvajanjem sprememb, preden so vstopile v veljavo prenovljene smernice,« je povedala Kolar.

Na Mladiki v prehrano vključujejo več zelenjave, kar je med učenci dobro sprejeto.

Opazili pa so, da se na jedilniku znajdejo tudi jedi, ki med učenci niso posebej priljubljene. Po navadi učenci teh jedi ne poznajo, saj morda njihov način prehranjevanja temelji na predelanih živilih, ki so prehransko manj ugodne sestave in ne sodijo v vsakodnevno prehrano otrok in mladostnikov.

Sodelovanje s starši

Za vzpostavitev zdravih prehranskih navad je izrednega pomena sodelovanje med šolo in domom, zato je pomembno, da tudi starši ali skrbniki učence doma spodbujajo k zdravim prehranskim odločitvam, ki prispevajo k zdravju učencev.

Na Mladiki bodo naredili analizo

»Prinašanje hrane v zavod ne priporočamo, saj to povečuje tveganje za zdravje, socialne razlike ter neješčost in izbirčnost med otroki in mladostniki,« je dejala Kolar. To pa seveda ne pomeni, da se to ne dogaja.

Količina zavržene hrane se po njihovih prvih ocenah ni povečala, izvedbo natančnejše analize pa načrtujejo v drugi polovici šolskega leta.

Učenci imajo vsak dan na voljo sveže sadje, kruh in napitek, tako da niso lačni in jim prehrana ne more predstavljati vzroka za opravljanje izzivov pri pouku, je povedala Kolar. Je pa vsaka taka sprememba tek na dolge proge, zato bodo vztrajali in se trudili ozaveščati o pomenu zdrave prehrane.

Navada je »železna srajca«

Ravnateljica Osnovne šole Ljudski vrt in Podružnične šole Grajena Tatjana Vaupotič Zemljič je povedala, da so se, z zavedanjem, da so navade »železna srajca«, ki jih posameznik pridobi s ponavljajočimi se in dlje trajajočimi izkušnjami, lotili uvajanja novih prehranskih smernic postopoma in celovito.

»S postopnostjo olajšamo sprejem novosti, drugi pomembni dejavnik pa je celovitost. Na prehrano otrok in mladostnikov vplivajo tudi vzorci, ki so jih pridobili v svoji primarni družini in okolju, iz katerega prihajajo. Ne smemo pozabiti, da je šolska prehrana le del dnevne prehrane otroka,« je dejala za Ptujinfo.

Pritožb ni bilo

Vaupotič Zemljič je poudarila, da pritožb na njihovi osnovni šoli ni bilo. Bilo pa je nekaj pobud in vprašanj.

»Z dvosmerno komunikacijo se najdejo smiselne rešitve. Če učencu pojasniš, zakaj je pomembno, da vsak dan uživa zadostno količino sadja in zelenjave, potem sprejme sadje in zelenjavo za šolsko malico in kosilo, saj je dobil pojasnjen odgovor, da je ta skupina živil ključna za njegovo normalno delovanje. Če ima spodbudo v to smer tudi doma, obstaja velika verjetnost, da bo ta živila zaužil tudi v šoli.

Pri učencih, ki nimajo podpornega domačega okolja glede prehranskih smernic, pa se žal opaža, da le delno oziroma slabše uživajo pripravljene šolske obroke.«

Zmanjševanja ostankov hrane so se na Ljudskem vrtu lotili že pred uvedbo novih smernic, saj gre za staro problematiko. 

V primerjavi s preteklim šolskim letom tako ne beležijo porasta ostankov hrane. Opažajo celo, da otroci nekatere nove jedi deloma ali v celoti sprejemajo.

Prinašanje malice ni dovoljeno

Prinašanje malice od doma ni dovoljeno, je podarila Vaupotič Zemljič.

Ravnateljica je mnenja, da je pomembno, da imajo vsi učenci nudeno šolsko malico, s čimer ni ekonomsko-socialnih razlik. Prinašanje malice od zunaj bi to porušilo. Obenem imajo v šoli HACCP nadzor nad živili in zaposlenimi, ki ravnajo z živili, ki ga s prinašanjem živil od zunaj ne morejo zagotavljati.

Vztrajnost, sistematičnost in celovitost

Potrebna je vztrajnost, je še povedala.

»V šolski prehrani in prehranskih navadah šolarjev in ljudi nasploh ni hitrih ali enostavnih premikov. Zato sledimo misli:

'Če bi želeli priti hitro, bi šli sami. Ker želimo priti daleč, gremo skupaj.'«