Danes je iz letališča v Murski Soboti v nebo poletelo prav posebno letalo. Gre za športno-turistično letalo Libis-180, ki je še edino tovrstno na svetu.

V zadnjih desetih letih je pri restavraciji letala sodelovalo več kot 15 ljudi, ki so v obnovo vložili več tisoč ur dela. Po petdesetih letih je Branko Bunderla iz Maribora z njim ponovno poletel nad Pomurjem.

Pred desetimi leti se je odločil, da se loti zahtevnega projekta, s katerim bi letalo Libis-180, ki ima precejšnjo zgodovinsko vrednost, vrnil nazaj na nebo.

»To je edino letalo iz zelo kratke serije, ki je bilo proizvedeno v Sloveniji, v letalskem inštitutu Branko Ivanuš v Ljubljani,« pravi Branko Bunderla.

Leta 1956 so letalo Libis-180 izdelali v istoimenski tovarni v Sloveniji, kjer je bilo sicer izdelanih le devet letal, saj je tovarna leta 1963 z vsemi izdelki vred pogorela do tal.

»Naredili so jih devet, enega so skurili v tovarni, sedem se jih je razbilo, ta je še edini, ki je na svetu,« pravi Jožef Žunkovič, sicer upokojeni pilot in brigadir slovenske vojske.

Bunderla je letalo restavriral na povabilo ptujskega Aerokluba, in sicer pod sloganom Slovenski Libis nazaj na slovensko nebo. V delo je bilo vloženih več tisoč ur dela.

»Letalo je restavrirano po desetih letih in po več kot štiri tisoč urah dela. Tudi ostali, ki so mi pomagali, so vložili na stotine ur dela. Letalo smo te dni registrirali in zdaj lahko leti po vsej Evropi,« pravi Bunderla.

Videli ste ga lahko v filmu Vesna

Je pa zanimivo tudi to, da je bilo možno videti tudi v enem izmed kultnih slovenskih filmov.

»Spomnite se filma Vesna. Veliko mladih fantov in tudi mladih punc so na ta način pritegnili v letalske vrste,« pravi Žunkovič.

Kar devetdeset odstotkov letala je iz lesa, nekaj malega je še kovine in plastike. Poleti lahko do 4.160 metrov nadmorske višine, let pa je lahko dolg do 700 kilometrov. Brez težav lahko poletijo iz Maribora do Beograda. Pri tem pa lahko dosežejo tudi hitrost do 350 kilometrov na uro, a v praksi se takšne hitrosti ne poslužujejo.

»Mi letimo med 140 in 160 kilometri, optimalno je 168 kilometrov na uro. Ne letimo tako hitro, kot bi lahko, saj ne želimo obremenjevati letala«.

Bunderla se je na pomursko nebo podal nekaj minut čez pol 1 popoldan, po desetih minutah pa je ob aplavzu navzočih  varno pristal na tleh.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice