Mariborska koča skriva bogato zgodovino.
Kot lahko preberemo na strani Planinske zveze Slovenije, je Marburger Hütte leta 1913 postavilo Nemško planinsko društvo iz Maribora. V njeni bližini so postavili še depandanso, ki so jo namenili letoviščarjem.
Po koncu prve svetovne vojne jo je 16. julija 1921 kupila Mariborska podružnica Slovenskega planinskega društva. Po prenovi so kočo slavnostno odprli 14. maja 1922, dobila pa je tudi slovensko ime – Mariborska koča.
V naslednjih letih so jo urejali in izboljševali, leta 1930 so pri koči uredili tudi kopalni bazen.
Bazen za plavalce in neplavalce
O odprtju kopališča je 10. julija 1930 poročal mariborski večernik Jutra.
»Kar oko še ni videlo, kar uho še ni slišalo v pohorsko-nebeškem kraljestvu, take čudeže ustvarja in nam jih prikazuje Slovensko planinsko društvo Maribor. Mariborska koča se vsako leto izpopolnjuje. Po povečanju depandanse, po razširjenju in lepem zaokroženju posestva se je letos izpeljal vodovod in se je dogradilo novo kopališče,« se začne zapis.
Kot piše v novici, je na kopališču »velik bazen za plavače in neplavače, poleg tega poslopje s kopalnico, umivalnico, pralnico – in prostori za solnčenje.«
»To je prvovrstna pridobitev in edinstvena v naših planinah,« so še dodali. Svečana otvoritev prvega planinskega kopališča je bila v nedeljo, 13. julija. Tega dne je bila tam najprej sveta maša, slovesni otvoritvi je sledila »planinska zabava z godbo in petjem.«
Med drugo svetovno vojno so Nemci v koči imeli vojaško postojanko. Partizani so jo 3. septembra 1944 požgali.
Današnja koča, ki so jo odprli 14. julija 1946, stoji na mestu nekdanje depandanse, ki je bila prav tako požgana med drugo svetovno vojno.
Zunanjost koče je ostala enaka kot ob otvoritvi, v notranjosti pa so jo kasneje večkrat izboljšali.
Leta 1990 je Planinsko društvo Maribor-matica načrtovalo gradnjo nove koče, a so zaradi finančnih težav projekt odložili. V letih 1992 in 1993 so obnovili staro kočo. Prenovili so spalne prostore, uredili sanitarije in napeljali nov vodovod.
