Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije se kmetijska suša pojavlja po vsej Sloveniji. Stanje na prizadetih območjih zaradi suše in vročine je zaskrbljujoče, saj so kmetje marsikje že izgubili velik del pridelka in s tem vir zaslužka.
Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor in Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj smo preverili, kakšno je stanje v Podravju.
»Praktično so prizadeti vsi kmetijski pridelki oziroma vse kulture,« pojasnjuje direktorica Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor Irena Leonida Kropf.
Razlaga, da je prizadetost kmetijskih pridelkov odvisna tudi od tipa tal, na katerem rastejo: »Pridelki, ki rastejo na peščenih, prodnatih tleh so zaradi suše prizadeti bolj kot pridelki, ki rastejo na težkih ilovnatih tleh.«
»Vsi pridelki, ki niso namakani bodo seveda slabše kakovosti,« dodaja.
Ponekod grozi popoln izpad pridelka koruze
Najbolj razširjena kultura v Podravju je gotovo koruza. Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj pojasnjujejo, da bo pridelek koruze letos nižji zaradi izredno močne suše z vročinskim udarom, ki je vplival na razvoj koruze prav v času cvetenja, ko je koruza najbolj občutljiva na pomanjkanje talne vlage. Na lažjih peščenih tleh grozi tudi popoln izpad pridelka koruze.
»Na posameznih zemljiščih Dravskega in Ptujskega polja so posevki konec julija povsem posušeni, koruza pa ni formirala storža,« razlagajo.
Na okrog 10 odstotkih vseh površin so posevki popolnoma uničeni, na površini okrog 20 odstotkov površin bo izpad pridelka do 80 odstotkov.
»Z vsakim dnem brez padavin pa se ta delež še povečuje,« dodajajo.
Ne le pri koruzi, velik izpad tudi pri drugih kulturah
Velik izpad pridelka lahko pričakujemo tudi pri drugih kulturah kot so pozni krompir, nenamakane vrtnine, buče.
Listi oljnih buč se sušijo, kar vpliva na zmanjšano polnjenje plodov in posledično zmanjšan pridelek bučnic. Ponekod, na lažjih tleh bo posevek oljnih buč propadel.
Poškodovanost poznega krompirja je odvisna od časa sajenja in tipa zemljišča in znaša po oceni od 30 do 80 odstotkov.
Poškodovanost oljnih buč je od 30 do 100 odstotkov. Poškodovanost vrtnin je odvisna od same vrtnine, tipa tal in možnosti zalivanja in znaša od 10 do 100 odstotkov.
Kot pojasnjujejo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj je prizadetost posameznih kultur odvisna predvsem od tipa, vrste in globine tal.
S težavami zaradi suše se soočajo tudi živinorejci
Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor menijo, da bo suša prizadela tudi živinorejce. »Sprašujemo se ali bomo pridelali živinorejci dovolj hrane za govedo in prašiče, da ne bo potrebno zmanjševati staleža živine,« pravi Knopf.
Hrane za živali bo manj in posledično zaradi suše in visokih cen goriva bo ta dražja.
Kot pravi, je težko napovedati, kje bodo kmetje dobili krmo, saj je pravzaprav ni, oziroma je izredno draga. V slabem stanju ni le koruza, ampak so zaradi suše zelo prizadete tudi travinje.
Cena žit na svetovnih trgih se je dvignila, in sicer pri koruzi z 250 evrov na tono na kar 400 evrov na tono. »Če bodo visoke cene žit vztrajale, kmetje preprosto ne bodo imeli denarja, da bi dokupili krmo za osnovno čredo, kajti odkupne cene pri kmetu ne bodo prenesle tega stroška,« razlaga direktorica.
Dviga odkupnih cen pridelkov za zdaj ne pričakujejo
Ker je suša prizadela tudi druge evropske države, na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor pričakujejo, da bo na evropskem trgu manj pridelkov, ki so neposredno odvisni od vremenskih razmer.
Predvidevajo, da se pridelkom v tem trenutku ne bo dvignila cena: »Je pa cena seveda odvisna od ponudbe in povpraševanja. In če bo povpraševanje večje kot ponudba, potem zagotovo lahko pričakujemo dvig cen pridelkov.«
Namakalni sistemi bodo nujni in ne več prestiž pri kmetovanju
Kropf dodaja, da je glede na napovedi meteorologov, da nas v prihodnje čakajo vse daljša obdobja brez padavin z visokimi temperaturami, zagotovo potrebno razmišljati o namakalnih sistemih povsod, kjer je to možno.
Ne samo na vrtovih, ampak tudi pri poljščinah in trajnih nasadih.
Meni, da bi se morala država in občine aktivno vključiti pri gradni vodnih zadrževalnikov. »Tudi namakalni sistemi bodo za dober, kakovosten in konstanten pridelek nujni in ne več prestiž pri kmetovanju,« pravi.
