Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v času visokih temperatur lahko škodljive vplive preprečimo.
Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa. Med drugim povzroča kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, kratkotrajno izgubo zavesti ter vročinsko kap.
Najnevarnejša je vročinska kap. Kdaj se zgodi in kako jo prepoznati?
Kako prepoznati vročinsko kap?
Vročinska kap se pojavi, ko se naš organizem pregreje in ko se mu s pomočjo izločanja znoja ne uspe več dobro ohlajati.
Zgodnji simptomi so podobni tistim pri toplotni izčrpanosti, z zmedenostjo ali spremembami osebnosti, izgubo koordinacije, omotico, glavobolom in slabostjo, ki napredujejo do hujših znakov.
Telesna temperatura se lahko dvigne na 41 stopinj ali več ali več v desetih do 15 minutah.
Pri vročinski kapi koža postane rdeča, vroča in suha, jezik suh in obložen, pulz in dihanje pospešena, poslabšajo se tudi vsi drugi prej omenjeni znaki, možna sta glavobol in izguba zavesti.
Pomembno je, da poskrbimo za takojšnje ohlajanje bolnika do prihoda nujne medicinske pomoči. Osebo, ki kaže znake vročinskega udara oziroma vročinske kapi, moramo hladiti z mrzlimi rjuhami ali brisačami ter ga umakniti ali v senco ali v hlajen prostor. Hkrati pa na pomoč poklicati reševalce.
Pri večini je potrebna bolnišnična intenzivna oskrba. Če to ni zagotovljeno, lahko pride do smrti ali trajne invalidnosti.

Zaradi vročine prekinili koncert
Težave z vročino je imela tudi avstralska skupina 5 Seconds of Summer, ki se te dni mudi po turneji po Severni Ameriki. Bobnarja Ashtona Irwina so morali med koncertom odpeljati v bolnišnico.
»Zaradi izčrpanosti in pregrevanja sem na odru doživel hudo migreno, zaradi tega pa sem izgubil vid, izkusil sem simptome kapi v levi strani telesa,« je sledilcem pozneje na družbenem omrežju Twitter pojasnil 27-letni bobnar.
Kako lahko preprečimo težave, ki lahko nastanejo zaradi vročine?
Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto, tako da zmanjšamo izpostavljenost vročini. Umaknemo se v senco ali v hladnejše prostore. Prostore hladimo in ohranjajmo hladne tako, da zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj.
Izključimo vse električne naprave, ki jih ne potrebujemo, v kolikor je le mogoče se zadržujemo v zaprtih, hlajenih prostorih. Tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri manjšanju obremenitve organizma zaradi vročine. Ohladimo se lahko tudi s hladno prho ali hladno kopeljo.
Nastajanje toplote zmanjšamo tudi z omejeno fizično aktivnostjo, saj pri fizični aktivnosti v telesu nastaja toplota. Fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure.
Telesu moramo omogočiti odvajanje toplote in zato izbiramo primerna oblačila. Oblačimo se v lahka, ohlapna oblačila. Moramo pa tudi piti zadostne količine tekočin, saj tako nadomeščamo tekočino, ki jo izgubljamo v vročini. Potenje je zelo pomembno za ohlajanja telesa pri visokih temperaturah okolja in pri fizični aktivnosti.
Priporočeno je uživanje brezalkoholnih pijač, najbolje hladne vode - primerna temperatura je temperatura vode iz pipe. Ne uživajmo pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja - te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa.
Pri odraslem znašajo potrebe po tekočinah, ki jih zaužijemo s pijačami, približno 1,5 litra dnevno, v vročini so le te večje: okvirno dva litra dnevno, pri telesnem naporu pa še več.
Ne pozabimo na zaščito pred soncem. V času njegove največje moči (med 10. in 17. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo s sončnim zaščitnim faktorjem najmanj 30.
Bodimo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo. V vročini se hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujemo v hladilniku. Pozorni bodimo predvsem na meso, hitro pokvarljive mesne izdelke in živila, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro operemo.