˝Borelija je udarila vsak mesec znova, vsak teden je bilo huje, vsak korak bolj težak,˝ nam svojo izkušnjo opisuje mlajša bralka.

˝Borelija me je presenetila kot strela z jasnega. Prvi klop v življenju. Čez 10 dni sem se na dopustu zbudila z velikim, bolečim kolobarjem na nogi, z vročino, bolečinami po celem telesu, vrtoglavico... Najhuje pa je bilo zagotovo to, da sem se komaj zavedala, kje sem in kdo sem. Vrnila sem se v Slovenijo, kjer se je glavna agonija šele začela. Bolečine so bile vse hujše. Pristala sem na infuzijah, ki so bile precej utrujajoče. Po 4 tednih močnih antibiotikov je bilo malo bolje. Veselje pa je kmalu minilo! Borelija je udarila vsak mesec znova, vsak teden je bilo huje, vsak korak bolj težak. Ko nisem več vedela, kaj naj, sem se odločila, da začnem z alternativo. Ogromno denarja sem zmetala za bioresonance, tinkture scetice, samenta, ameriške dresni, konopljo. Recimo, da se je splačalo. A že prva zima mi je dala vedeti, da stvar še zdaleč ni zaključena. Bolna sem bila vsakih 14 dni, zadnji dve leti.˝

Slovenija v samem vrhu okuženosti s klopi

Obiskovanje gozdov, možnost naravne sence in ohladitve so dejavnosti, ki se jih v poletnih mesecih poslužuje veliko Ljubljančanov. Tam pa na nas prežijo majhne, na prvi pogled nenevarne žuželke, ki nam lahko povzročijo hude težave, kot zgoraj opisuje bralka. V poletnem času, z dvigom temperatur so klopi najbolj dejavni, vlaga v zraku pa njihovo aktivnost le še okrepi. Največkrat se nahajajo v gozdni podrasti, grmovju, gozdovih, v travi, mestnih parkih ali celo na vrtu, jih je pa manj v višjih legah, nad 600m nadmorske višine.

Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi zaradi okuženosti klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa, največ ga je na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. Lymska borelioza pa je zelo pogosta po vsej Sloveniji. V osrednjeslovenski regiji vsi obrobni, zeleni deli Ljubljane, predstavljajo predele, kjer se lahko razmeroma pogosto okužimo pravi infektologinja z infekcijske klinike v Ljubljani, Petra Bogovič. Prav tako tudi ocenjujejo, da je v Sloveniji  proti KME cepljenih dobrih 10 % ljudi, kar kaže na nizko precepljenost.

Na infekcijski kliniki v Ljubljani še poudarjajo, da je bolnikov z boleznimi, ki jih prenašajo klopi letos posebno veliko, kar se kaže tako pri odraslih kot pri otrocih. Zanesljiva primerjava s številom obolelih v prejšnjih letih pa bo možna šele po zaključku sezone, tudi zaradi slabšega pregleda, ki je posledica epidemije. Je pa kar nekaj bolnikov s klopnim meningoencefalitisom imelo težjo obliko bolezni in potrebovalo zdravljenje v enoti intenzivne terapije.

'Skoraj sem že obupala'

˝In vsakič je borelija bolj udarila. Grozno je bilo. Tako grozno, da človek začne obupovati. Saj zdravniki ne znajo pomagati. A nisem se vdala. Izbrskala sem recept za napitek iz aloa arborescens in začela še s tem zdravljenjem. Po mučnem letu se je stanje začelo počasi izboljševati, ker sem okrepila imunski sistem. Ugotovila sem, da je vse v dobrem imunskem sistemu. Sedaj, po dveh letih, sem bolje. Ampak borelija še vedno kroži po mojem telesu. Postali sva nekakšni zaveznici. Ona me opominja, da se je izčrpavati nesmiselno, in kadar sem blizu tega, me pošteno udari po glavi. Jaz pa sem njej dala vedeti, da sem veliko močnejša kot si misli.˝

NIJZ opozarja, da nas klop zazna s čutili, poišče primerno mesto na našem telesu, bodisi lasišče, za ušesi, vrat, pazduha, roke, popek, dimlje, noge, kolena ali pa tudi drugje. Svoj rilec porine globoko v kožo, vboda pa običajno ne čutimo, zato klopa pogosto spregledamo. Če je klop okužen, med sesanjem krvi s slino v naše telo vnese povzročitelja bolezni.

Kako se lahko zaščitimo pred klopi?

  • Nosimo oblačila svetlih barv, dolgih rokavov in hlačnic, ki pokrivajo večji del telesa;
  • uporabljamo repelente (sredstva, ki odganjajo klope);
  • ob vrnitvi iz narave se temeljito pregledamo (lasišče, predel za ušesi, roke, dlani, dimlje, kolena in noge), se oprhamo, umijemo glavo in operemo oblačila;
  • kadar opazimo že prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo s pomočjo koničaste pincete. To storimo tako, da ga primemo čim bližje koži in ga z odločnim potegom izvlečemo, pri tem ga z ničemer ne mažemo, vrtimo ali kako drugače rotiramo;
  • mesto vboda opazujemo še vsaj nekaj tednov po odstranitvi klopa;
  • odsvetujemo uživanje nepasteriziranega mleka/mlečnih izdelkov domačih živali (koz, ovac in krav);
  • za zaščito pred klopnemu meningoencefalitisu svetujemo cepljenje od enega leta starosti dalje.

Vir: NIJZ

Lymska borelioza

NIJZ še piše, da se za lymsko boreliozo letno v Sloveniji zabeleži med 5000 in 7000 novih primerov obolelih. Inkubacijska doba je po navadi od 3 do 32 dni. Najprej se na koži pojavi značilna sprememba, neboleča rdečina, ki se počasi širi navzven, na sredini bledi in dobiva obliko kolobarja. Kožnih sprememb pa je po telesu lahko več. Rdečina lahko izgine sama od sebe, brez zdravljenja, vendar se s tem okužba ne ustavi. Ni pa nujno da do sprememb na koži sploh pride. Posledice bolezni se lahko pojavijo tudi po več mesecih ali letih po okužbi. Po preboleli lymski boreliozi lahko ostanejo slabo počutje, utrujenost, glavoboli, motnje spomina, težave s koncentracijo ter bolečine v mišicah in sklepih, še sporoča infektologinja Petra Bogovič.

Klopni meningoencefalitis

KME pa je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se pojavlja na določenih področjih, letno pa v Sloveniji beležimo nekaj sto novih primerov obolelih. Virus se prenaša preko okuženega klopa ali pa z uživanjem nepasteriziranega mleka/mlečnih izdelkov okuženih živali (ovce, koze, krave). NIJZ še poroča, da bolezen običajno poteka v dveh fazah. Prva nastopi v 7 do 14 dneh po vbodu klopa z vročino, ki traja od 2 do 4 dni, utrujenostjo, bolečinami v mišicah in glavobolom. Sledi obdobje navideznega izboljšanja, ki lahko traja nekaj tednov. Druga faza pa nastopi z visoko vročino, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, otrdelostjo vratu, občutljivostjo na svetlobo, tresenjem rok, jezika, težavami z zbranostjo, motnjami zavesti, ohromitev udov, dihalnih mišic, redko lahko nastopi tudi smrt. Posledice bolezni so lahko trajne, sem spada postencefalitisni sindrom, katerega del so glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana delovna sposobnost in sposobnost koncentracije, depresija, motnje razpoloženja ter ohromitve. Zdravila za bolezen ni.

˝Posledice, ki me bodo verjetno spremljale vse življenje so povezane s srcem, ki od takrat čudno preskakuje, staknila sem avtoimuno obolenje, pogosto imam mravljince po telesu, bolijo me sklepi in še in še bi lahko naštevala. Bo tega kdaj konec? Ne vem. Želim si pa. A v trenutni situaciji v kateri se nahajamo večkrat rada poudarim, da bi bilo potrebno več ozaveščanja o boreliji, ki letno prizadene več tisoč ljudi in bi s tem marsikomu prihranili veliko hudega. Pušča namreč trajne nevrološke posledice, zato moje življenje nikoli več ne bo enako kot je bilo.˝

V Ljubljani in tudi v drugih mestih po Sloveniji večkrat letno, v zimskih oz. jesenskih mesecih zdravstveni domovi organizirajo cenejše cepljenje proti KME. Priporočljivo cepljenje je ravno v teh mesecih, da se do spomladi, ko klopi ponovno postanejo aktivni, pridobi primerna zaščita. Novost lanskega leta je tudi, da cepljenje otrok, ki v koledarskem letu dopolnijo tri leta, krije obvezno zdravstveno zavarovanje, prav tako za odrasle, starejše od 49 let. Iz zgodbe bralke in opisanih posledic, ki jih s seboj prinesejo okuženi klopi, je ravno zato izredno pomembno naše zavedanje o teh nevarnih žuželkah, ki nam lahko za vedno spremenijo življenje.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice