Že sedmi protikorona paket, ki je po zadnjih ocenah težak 550 milijonov evrov, prinaša številne ukrepe za pomoč gospodarstvu in ohranjanje delovnih mest ter tudi dodatke za ranljive skupine prebivalstva, kot so upokojenci, študenti in družine.
Dodatki za ranljive skupine in zaposlene
Za čas epidemije zakon določa denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve, predvideno je tudi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka najbolj ranljivim skupinam - upokojencem, študentom, zaposlenim, otrokom do 18. leta starosti, staršem z več otroki, starejšim kmetom z nizkimi dohodki.
Za 100 evrov bo v času epidemije višji tudi dodatek za nego otroka. Za vsakega novorojenega otroka bo država še leto dni po koncu epidemije plačala 500 evrov. Ta določba po popravkih velja za otroke, rojene že od letošnjega 1. januarja dalje.
Verski uslužbenci bodo za zadnje tri mesece letos prejeli mesečni temeljni dohodek v višini 700 evrov. Kot piše STA, je glede te določbe imela največ pripomb poslanka Levice Violeta Tomić, ki je vztrajno spraševala, kako verski uslužbenci dokazujejo izpad dohodka.
Zaposlenim v javnem zdravstvu in domovih za starejše, ki delajo z bolniki s covidom-19, zakon do konca leta 2021 prinaša za najmanj 30 odstotkov višje plače, tistim, ki so okužbi z novim koronavirusom še posebej izpostavljeni, tudi v okviru javnih del, se bo urna postavka povečala za 65 odstotkov, piše STA.
Preobrat za prisilno upokojevanje
Ukrep prisilnega upokojevanja za zaposlene, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma v starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe, je po preobratu dobil podporo.
Odbor za finance ga je dan pred tem določbo črtal iz zakona, a so jo poslanci SDS in NSi na včerajšnji seji ponovno zapisali vanj. Delavci, ki bodo dobili odpoved, bodo imeli tudi pravico do odpravnine. Določbo je tokrat podprlo šest poslancev SMC.
»Nikogar ne želimo prisilno odsloviti,« je o tem dopolnilu po poročanju STA dejal Jožef Horvat iz vrst NSi. A če bo delodajalec na nekem delovnem mestu, ki ga zaseda delavec z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev, potreboval mlajšo silo, bo lahko prekinil pogodbo o zaposlitvi. »Tak delavec se bo torej upokojil in imel zagotovljeno vso socialno varnost,« je dejal Horvat.
Sprejeli dopolnilo, ki je razjezilo Janšo
Poslanskima skupinama SDS in NSi pa ni uspelo z določbo, ki bi kršiteljem vladnih odlokov odrekla pomoč za blažitev posledic epidemije covida-19, čeprav je na odboru za finance določba dobila podporo. Kot poroča STA, je večina navzočih na seji, med drugim poslanska skupina SMC, soglašala, da ta določba v zakonu nima kaj iskati.
Ukinitev sklada za nevladne organizacije je bila črtana iz zakona že na ponedeljkovem odboru, v zakonu pa ostaja zapisano zvišanje deleža, ki ga je mogoče nameniti za donacije, na odstotek od obračunane dohodnine zavezanca.
Poslanci so ravno tako podprli dopolnilo SMC, naj se v sedmih dneh po uveljavitvi zakona Slovenski tiskovni agenciji izplača zaostale obveznosti za opravljanje javne službe v letu 2020, financiranje iz državnega proračuna pa zagotovi tudi v letu 2021. Ta predlog je sicer povzročil precej oster odziv s strani premierja Janeza Janše.
Kaj prinaša za gospodarstvo?
Za gospodarstvo prinaša PKP7 povečanje obsega sredstev, ki je namenjen za zagotavljanje likvidnosti gospodarstva.
Kot piše STA, bodo lahko tudi tista podjetja, ki jih je koronska kriza najbolj prizadela, koristila posebna posojila SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada z državnim jamstvom. Finančni minister Andrej Šircelj je pri tem omenil podjetja v storitvenih dejavnostih, gostinstvu, turizmu in transportu.
Pri kritju fiksnih stroškov podjetij, ki ga je uveljavil šesti protikoronski zakon, se povračilo teh stroškov lahko podvoji do 2000 evrov mesečno na zaposlenega. Podaljšuje se pomoč izvajalcem cestnega prevoza potnikov, med novimi ukrepi za blažitev posledic epidemije je pomoč za prostovoljna gasilska društva v višini od 2000 do 4500 evrov. Še dodatnih 1000 evrov lahko pričakujejo tista, ki imajo v lokalni skupnosti status osrednje enote.
Določeni so še nekateri popravki veljavne protikoronske zakonodaje, med drugim delodajalcem pri uveljavljanju subvencioniranja čakanja na delo ne bo treba več dokazovati, da imajo poravnane vse dajatve. Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa bo veljal še do konca junija 2021.
Brez izjeme za trgovine
Vlada je predvidela, da bi bile lahko trgovine izjemoma odprte v nedeljo, 3. januarja, kar pa je državni zbora danes iz zakona črtal. Tako so predlagali poslanci LMŠ, SAB, SD in Levice in poslanec slednje Primož Siter je dejal, da so bile trgovine zaprte tri dni zapored tudi minuli konec tedna, pa smo vsi preživeli, še piše STA.
Državni zbor je zakon sprejel s 50 glasovi za, proti je glasovalo sedem poslancev Levice. Poslanci LMŠ, SD in SAB so se tako kot pri prejšnjih protikoronskih zakonih glasovanja vzdržali.
Starejše novice
