Predlagane zakonodajne spremembe s področja zemljiške kmetijske politike bodo ogrozile kmetijstvo in prehransko varnost v Sloveniji.

Direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, Tatjano Zagorc, skrbi uvedba maksimalnega zakupa kmetijskih zemljišč in nepodaljševanje zakupnih pogodb, poroča STA. Osnutek novega krovnega zakona na področju kmetijske zemljiške politike prinaša spremembe treh zakonov, njihove vsebine pa so medsebojno povezane:

  • kmetijskih zemljiščih,
  • o Skladu kmetijskih zemljišč in
  • gozdov RS ter o dedovanju kmetijskih gospodarstev.

Zagorčeva je poudarila, da se kmetijsko ministrstvo o spremembah z njimi ni usklajevalo in da so zato nad predlogom razočarani: »Ko smo prebrali napovedane spremembe, smo se vprašali, kam pravzaprav gremo,« poroča STA.

Zakup državnih kmetijskih zemljišč

Na področju urejanja zakupa državnih kmetijskih zemljišč, na katerimi bdi sklad kmetijskih zemljišč, je namreč predviden maksimalni zakup zemljišč v državni lasti za fizične in pravne osebe na največ 100 hektarov. Za tiste, ki imajo od sklada v zakupu več kot 100 hektarjev zemlje, je pri podaljševanju zakupne pogodbe predviden postopen odvzem; najprej pet odstotkov površin v zakupu, čez 10 let sedem odstotkov in čez nadaljnjih 10 let še 10 odstotkov zakupljenih površin, poroča STA.

Nepodaljšanje zakupne pogodbe lahko destabilizira razvojno naravnana podjetja. Napovedane spremembe nimajo jasno opredeljenih posledic za prehransko varnost v Sloveniji, prav tako pa tudi ne na gospodarstvo in socialno varnost zaposlenih v kmetijstvu,« je za STA dodala Zagorčeva. Predlagane spremembe so, kot je ocenila, v nasprotju s krovnimi strateškimi dokumenti. »Kako zagovarjati povečanje prehranske varnosti Slovencev, če imamo na mizi tako različne predloge,« je še dodala.

Mitja Kranjc, ki vodi družinsko podjetje Žipo Lenart, je dejal, da sedaj obdelujejo okrog 870 hektarov kmetijskih površin, od teh pa jih je približno 94 odstotkov v zakupu od sklada. »Za vse naše dejavnosti je seveda ključna zemlja in ob vsakem morebitnem zmanjševanju ali omejevanju zemljiških površin bi morali opuščati posamezne dejavnosti,« je poudaril za STA.

Predlagane spremembe niso sprejemljive

Da predlagane spremembe niso sprejemljive, sta se strinjala tudi član uprave Skupine Panvita Branko Virag in direktor Perutnine Ptuj Agro Franc Veršič. Panvita obdeluje 3700 hektarov zemljišč, od tega je 3100 hektarov zakupljenih od sklada kmetijskih zemljišč, 350 hektarov je v njihovi lasti, 250 pa v zakupu od fizičnih oseb. Perutnina Ptuj pa lastnih zemljišč nima; vsa, ki jih uporablja, so v lasti države.

Virag je ocenil, da je predlog nestrokovno pripravljen, zmanjšanje obdelovalnih površin v Panviti pa bo nujno pomenilo tudi manjšo proizvodnjo krme in posledično tudi prirejenih živali. »Na koncu to pomeni manj svežega mesa in bomo odvisni od uvoza,« je dejal. Veršič pa je dodal, da bi z omejevanjem zakupa ogrozili tudi poslovanje in preživetje številnih njihovih kooperantov - družinskih kmetij.

Omejevanje zakupa bi otežilo tudi delovanje vinogradnikov

Direktor družbe Puklavec Family Wines Mitja Herga je pojasnil, da trenutno obdelujejo okrog 630 hektarov vinogradniških površin, od tega imajo v zakupu 486 hektarjev zemljišč, od katerih so odvisni. »Če izgubimo večino tega, bodo nujne velike spremembe poslovnega modela,« je za STA dejal.

Kot je pojasnil, vinogradniki ne izpolnjujejo pogojev za kmetijsko organizacijo, s čimer bi bili po novi zakonodaji upravičeni do zakupa. Za to bi morali namreč vsaj 50 odstotkov prihodkov dobiti iz primarne proizvodnje, kar pa v vinarstvu in oljarstvu po njegovem mnenju ni mogoče. »V podobnem položaju se bo znašla večina pravnih oseb, ki se ukvarjajo z vinarstvom,« je še dodal.

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

biokmet (nepreverjen)

daj virag ne seri, v bioplinarne voziš, ne krmiš.

Starejše novice