Oskrbovancev ljutomerskega doma starejših, ki so okuženi z novim koronavirusom, ne bodo selili v ptujsko bolnišnico, je po seji vlade na Brdu pri Kranju povedal minister za zdravje Tomaž Gantar.
Minister za zdravje Tomaž Gantar je bil v odzivu oster in je dejal, da se s pristojnimi v bolnišnici nima več kaj pogovarjati, če ne želijo razumeti, zakaj bi bila selitev potrebna. Zato bo poiskal novo rešitev.
Pojasnil je, da je imel v ponedeljek sestanek z vodstvi ptujske in brežiške bolnišnice, poroča STA.
Vodstvo brežiške bolnišnice je prosil za pomoč pri reševanju problema izčrpanosti osebja v domu starejših v Šmarju pri Jelšah. A je pozneje prišlo do drugačne strokovne odločitve - pomoč bodo zagotovili v mariborski in celjski bolnišnici in zdravstvenih domovih.
Povsem druge težave pa je treba reševati v domu starejših v Ljutomeru. Od tam so želeli del okuženih, ki sicer ne potrebujejo hospitalizacije, preseliti v ptujsko bolnišnico, »da bi lahko v domu vzpostavili normalne razmere, možnost delitve oskrbovancev na okužene in neokužene, razkuževanje prostorov in kar je še treba«. A glede na upor bolnišnice, ki ga je Gantar označil kot nepotreben, bodo našli drugo rešitev.
Zaposleni v Splošni bolnišnici Ptuj so na današnjem jutranjem zboru delavcev namreč izrazili nestrinjanje s selitvijo okuženih starostnikov.
»Na nek način me je sram za kolege, ki ne želijo pomagati ljudem v domu starejših,« je bil oster.
»Ali bomo poskusili zadeve reševati kadrovsko, omenili so mi možnost rešitev v Ormožu ... Najbolje, da grem sam tja, da na samem kraju vidim, katere rešitve bi bile mogoče,« je povzel minister.
Med razlogi za zaplet je omenil, da se manjše bolnišnice vedno bojijo, da bi jih na nek način spreminjali ali ukinjali, poroča STA. Zato je, kot je zatrdil, vodstvu pojasnil, da ne bi šli v spremembo odlokov in da gre za začasno rešitev, za mesec ali dva. »A očitno je bilo vseeno razumljeno narobe. Če ne želijo razumeti, zakaj je to smiselno in da bi na ta način pomagali, se z njimi nimam več kaj pogovarjati,« je dodal.
Sam je sicer priznal, da je selitev starostnikov, ki so navajeni bivati v domu, težavna in jih s tem izpostavljajo dodatnemu stresu: »Po drugi strani pa moramo tam razmere urediti, ker v Ljutomeru ne gre več, kot je šlo do zdaj.«
