Danes je bilo drugo in tretje izmed štirih srečanj regijskih svetov Združenja občin Slovenije. Sestali so se župani Podravskega, Pomurskega, Spodnjeposavskega, Zasavskega, Jugovzhodnega in Osrednjeslovenskega regijskega sveta Združenja občin Slovenije.
Župani so izpostavili številne pereče teme, in sicer primernost višine povprečnine, glede na stroške občin, plačno politiko v lokalnih skupnostih, odziv države na lanskoletne ujme, problematiko predšolske vzgoje, regionalnega razvoja, črpanja evropskih in nacionalnih sredstev.
Pa tudi pobiranja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ter problematiko pri sofinanciranju države v športno, kulturno, šolsko in predšolsko in zdravstveno lokalno infrastrukturo.
Pozvali pa so tudi k nadaljevanju aktivnosti na področju vzpostavitve pokrajin.
Boljše zastopanje interesov občin
Ključna aktivnost Združenja občin Slovenije je, da čim bolje zastopa interese občin. Predvsem se združenje osredotoča na primerno financiranje občin preko povprečnine.
Lani je sicer prišlo do dogovora o višini povprečnine med občinami in državo, vendar pa je šlo za političen dogovor, ki ne pokriva dejanskih stroškov občin, pojasnjujejo v združenju.
»Vsekakor smo na združenju na pristojne že posredovali poziv, da se preuči dogovor vlade s sindikati javnega sektorja v smislu dviga povprečnine že v letu 2024,« dodajajo.
Opozarjajo, da dogovorjena višina povprečnine za letošnje leto nikakor ne bo zadoščala za kritje zakonsko določenih nalog.
Razkorak med povprečnino in dejanskimi stroški občin bo v letu 2024 zagotovo znašal 12 odstotkov in na to so v združenju opozarjali že v okviru pogajanj za določitev višine povprečnine.
Vre na vseh področjih
Glede plačne politike ugotavljajo, da v državi »vre« na vseh področjih, zato so v okviru združenja opozorili tudi na anomalije pri funkcionarskih plačah in ostalih plačah v občinah in občinskih zavodih.
»Zahtevali smo takojšnjo vključitev vseh združenj v pogajanja o plačah na področju lokalne samouprave tako z vidika zagotovitve normalnega plačila funkcionarjem in uradnikom, kot tudi z vidika zagotavljanja dodatnih sredstev za te namene,« so jasni.
Sicer pa dodajajo, da imajo občine veliko razvojnega potenciala, ki ga uresničujejo tudi s pomočjo evropskih sredstev.
Trenutno pri koheziji v tej perspektivi ni premikov, in aktivnosti na tem področju je treba čim prej pospešiti, pravijo.
Izgubljamo pomemben razvojni potencial
Prav tako župane zanima, kakšni so srednjeročni načrti države pri investicijah v športno, kulturno, šolsko, predšolsko in zdravstveno lokalno infrastrukturo. Zato so na vsa resorna ministrstva posredovali prošnjo za pojasnila o vseh srednjeročnih načrtih na tem področju.
Prostora za izboljšave je nedvomno veliko, pomembno pa je, da država prisluhne občinam, jih vključi v pripravo programov in javnih razpisov.
»Nedvomno bi bili rezultati še boljši, če bi imeli v Sloveniji vzpostavljene pokrajine. Ker jih ni, izgubljamo pomemben razvojni potencial,« pravijo v združenju.
Preveč decentralizacije
Pokrajine pa so pomembne tudi z vidika decentralizacije države, saj je po njihovem mnenju Slovenija zelo centralizirana država, na kar združenje opozarja že več let.
Vse pomembne javne službe se selijo v centre, kar centralizacijo samo še poglablja.
»Ko bo v državi dovolj političnega interesa in poguma za vzpostavitev pokrajin, bomo lahko začeli naslednjo fazo decentralizacije.
Dejstvo žal je, da so decentralizirane države veliko bolj razvite in uspešne in k temu bi morali stremeti vsi ključni akterji v državi,« še dodajajo.
Združenje zato poziva tako vlado in državni zbor k nadaljevanju aktivnosti na področju vzpostavitve pokrajin.
Starejše novice
