Med 16 tekmovalci nove sezone MasterChefa Slovenija bo Ptujčan Klemen Rutar, ki je znan predvsem kot član zasedbe IL Divji. Z nami je spregovoril o ljubezni do kuhanja, družinskih kulinaričnih koreninah, načrtih v primeru zmage in domačem Ptuju.
Konec poletja se na televizijske zaslone vrača MasterChef Slovenija. Dvanajsta sezona priljubljenega kulinaričnega tekmovanja se bo na POP TV začela 31. avgusta, pred sodniški trio pa bo stopilo 16 novih tekmovalcev.
Ker bo oddaja gledalce spremljala skozi jesen, bo nekoliko drugače dišalo tudi iz loncev in pečic – več bo jesenskih sestavin, domačih okusov ter jedi, ki se bodo spogledovale tako s tradicijo kot s sodobnimi kulinaričnimi trendi.
Med šestnajsterico tekmovalcev je tudi Ptujčan Klemen Rutar, ki danes z družino živi v Domžalah. Širša javnost ga pozna predvsem kot glasbenika in člana zasedbe IL Divji. Tokrat bo stopil na nekoliko drugačen oder – v MasterChef kuhinjo.
Kot pravi, je vesel in hvaležen za vse, kar se mu trenutno dogaja: »Zadnja leta so mi prinesla ogromno različnih izkušenj. Od glasbe, družine in kariere do tega, da sem se zdaj znašel še v MasterChef kuhinji.«
Z njim smo pred začetkom nove sezone govorili o tem, zakaj se je odločil stopiti iz cone udobja, kako so njegovo odločitev sprejeli domači, kaj bi storil z denarno nagrado v primeru zmage, kakšni so njegovi kulinarični načrti ter zakaj se na Ptuj še vedno vedno rad vrača.
Kaj vas je spodbudilo, da ste se prijavili v novo sezono MasterChefa Slovenija?
»Predvsem želja, da se preizkusim v nečem, kjer nisem povsem v svojem okolju. V marketingu in glasbi sem že dolgo in tam približno vem, kaj počnem. Kuhanje pa imam zelo rad, nimam pa za sabo profesionalnega znanja ali kuharske šole.
Ravno to me je pritegnilo. Zanimalo me je, kaj se zgodi, ko me postaviš v okolje, kjer nimam vseh odgovorov, kjer je prisoten časovni pritisk in kjer se ne moreš pripraviti na čisto vse. Rad imam izzive, pri katerih moraš malo stopiti iz cone udobja.«
Ste dolgo razmišljali o prijavi ali je bila odločitev precej spontana?
»Ne bi rekel, da je bila to neka dolgoletna želja ali načrt. Ko se je pojavila možnost, sem precej hitro začel razmišljati, zakaj pa ne.
Seveda potem pride drugi del glave, ki začne naštevati vse razloge, zakaj mogoče ni najbolj pametno. Ampak na koncu je prevladala radovednost. Vedel sem, da bi mi bilo verjetno bolj žal, če ne bi poskusil.«
Kako so vaši bližnji sprejeli vašo odločitev in kako drugi člani zasedbe IL Divji?
»Mislim, da ni bil nihče posebej presenečen. Ljudje, ki me poznajo, vedo, da me hitro zamikajo stvari, pri katerih se lahko preizkusim v nečem novem.
Žena Tina me je podprla, čeprav vsak tak projekt seveda vpliva tudi na družino in urnik doma. Fantje iz IL Divjih pa so bili predvsem zelo radovedni. Pri nas je že po naravi veliko zbadanja, tako da sem precej hitro dobil tudi kakšno kuharsko provokacijo.
Na koncu pa so me vsi podpirali. Mislim, da so tudi oni vedeli, da je to nekaj, kar sem enostavno moral poskusiti.«
Kakšne izkušnje ste imeli s kuhanjem pred vstopom v MasterChef? Od kod izvira vaša ljubezen do kulinarike?
»Kuham že dolgo, ampak vedno kot ljubiteljski kuhar. Nimam nobene formalne kuharske izobrazbe in ravno zato je bil MasterChef zame tako velik preskok.
Ljubezen do kuhanja pa je precej družinska. Moja babica po očetovi strani je bila profesionalna kuharica. Ljubezen do kuhinje je prenesla na očeta, on pa potem name. Mama rada pove, da sem si že kot otrok sam spekel jajce na oko, tako da me je očitno vleklo v kuhinjo že zelo zgodaj.
Danes zelo rad kuham tudi s hčerko Olivio. Tam seveda ni več toliko pomembno, ali je krožnik popoln. Bolj gre za to, da nekaj počneva skupaj.«
Kako bi opisali svoj način kuhanja in katere jedi so vam najbolj blizu?
»Sem precej organiziran kuhar. Rad imam pripravljene sestavine, čist pult, sprotno pospravljanje in občutek, da vem, kaj sledi. Imam celo štiri japonske nože, kar verjetno o meni pove dovolj. Po drugi strani pa se moraš v kuhinji znati tudi prilagoditi, ker stvari ne gredo vedno po načrtu.
Najbolj so mi blizu rižote, testenine, mesne jedi in morska hrana. Ena mojih najljubših jedi je rižota z gamberi, ki jo pripravljam že dolgo in sem jo skozi leta res precej izpilil. Moja šibka točka pa so definitivno sladice.«
Vajeni ste nastopanja in kamer. Vam je to v MasterChefu dalo prednost ali je pred kuharskimi sodniki trema povsem drugačna?
»Kamera sama po sebi mi verjetno predstavlja manjši stres kot nekomu, ki se prvič znajde pred njo. Zaradi glasbe in dela sem tega okolja vajen. Ampak kamera v MasterChefu je samo en majhen del vsega. Ko kuhaš pod časovnim pritiskom in veš, da bodo tvojo jed čez nekaj trenutkov poskusili sodniki, ti dejstvo, da si vajen nastopanja, ne pomaga ravno pri tem, da bi bila rižota pravilno kuhana.
Trema je zato precej drugačna. Na odru sem po vseh teh letih zelo domač. V MasterChef kuhinji pa sem stopil na teren, kjer sem se moral dokazovati od začetka.«
Kaj bi za vas pomenila zmaga v MasterChefu in kaj bi naredili z denarno nagrado v primeru zmage?
»Zmaga bi bila predvsem potrditev, da sem se v zelo kratkem času sposoben ogromno naučiti in napredovati na področju, na katerem nisem profesionalec.
Za nagrado pa imam že zelo konkretno idejo. Del bi vložil v razvoj knjige receptov za otroke.
Ko je imela Olivia po rojstvu težave z refluksom, smo morali precej zgodaj preiti na gosto hrano. Takrat sva s Tino ugotovila, kako težko je na enem mestu najti dobre, zdrave, praktične in preproste recepte za najmlajše.
Rad bi iz naše izkušnje ustvaril nekaj, kar bi bilo drugim staršem dejansko v pomoč.«
Bi se želeli v prihodnosti s kulinariko ukvarjati tudi bolj resno ali bo ta ostala predvsem vaša strast?
»Zagotovo bi si želel, da kulinarika ostane večji del mojega življenja, ampak trenutno se ne vidim v klasični profesionalni kuhinji.
Me pa zelo zanima povezovanje kulinarike z ustvarjanjem vsebin in projekti, kot je omenjena knjiga za otroke. Če bi nekoč šel še korak dlje, bi me verjetno najbolj mikal kakšen svoj brunch koncept. S Tino sva velika ljubitelja dobrih zajtrkov, zato se že dolgo hecava, da bi nekoč odprla brunch lokal.
Za zdaj pa predvsem uživam v tem, da se učim in postajam boljši kuhar.«
Ste Ptujčan, ki zdaj živi v Domžalah. Kako danes gledate na Ptuj in kako pogosto se vračate?
»Ptuj bo zame vedno imel poseben občutek doma. Danes je moje vsakdanje življenje sicer v Domžalah, kjer imam družino, delo in večino obveznosti, ampak kraja, kjer si odraščal, ne nehaš dojemati malo drugače kot vseh ostalih.
Ko se vrnem na Ptuj, me zelo hitro zadenejo spomini na ljudi, kraje in obdobja, ki so me oblikovala. Z leti to mogoče celo bolj ceniš kot takrat, ko tam dejansko živiš.
Ne vračam se toliko, kot sem se nekoč oziroma kot bi si včasih želel, saj je tempo življenja precej nor, se pa vedno rad vrnem.«
Vam je kak kotiček na Ptuju še posebej pri srcu?
»Zagotovo sprehod skozi staro mestno jedro in potem vzpon na Ptujski grad. To je ena tistih poti, ki sem jo kot domačin dolgo jemal skoraj za samoumevno, danes pa jo doživljam čisto drugače.
Ko se odseliš, začneš veliko bolj ceniti stvari, ki so bile nekoč samo del vsakdana. Ozke ulice, pogled na mesto, Dravo in okolico z gradu … Ptuj ima res poseben karakter in vedno, ko se vrnem, me zelo hitro spomni, od kod prihajam.«
Kaj v prihodnjih mesecih čaka zasedbo IL Divji?
»Predvsem veliko glasbe. Po letošnjih Melodijah morja in sonca ter skladbi Morje mi imamo ogromno zagona in tudi zelo lepo koncertno obdobje.
Čaka nas veliko nastopov, hkrati pa že razmišljamo o novih skladbah in naslednjih korakih skupine. Pri IL Divjih smo prišli do točke, ko si želimo stvari graditi dolgoročno in premišljeno, ne samo iz pesmi v pesem.
MasterChef bo seveda v naslednjem obdobju prinesel še neko novo zgodbo v moje življenje, ampak IL Divji ostajajo zelo pomemben del tega, kar sem.«
