Prvi in edini muzej pri nas, ki predstavlja zgodovino, sistem in prakse bančništva bo svoja vrata za širšo javnost odprl to soboto, 19. junija.

Na Čopovi ulici v prestolnici si boste od sobote naprej lahko ogledali bančno dediščino na Slovenskem od leta 1820 do danes. 

Bančništvo je za mnoge nekaj zapletenega, novi muzej bo prav zato obiskovalcem približal pomen denarja, bank in bančnih praks, v njem pa je predstavljen vpliv, ki ga je bančništvo imelo na življenja v svoji 200-letni zgodovini.

Na današnji otvoritvi muzeja je prvi mož NLB in predsednik sveta NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine Blaž Brodnjak povedal: »S tem Slovenkam in Slovencem po eni strani vračamo nek element nacionalne pripadnosti, po drugi pa nudimo vpogled v bančništvo, ki je z nami že več tisoč let. Tudi banke kot institucije obstajajo več sto let. Ta prostor tu na Čopovi v Ljubljani pa je še posebej pomemben, saj je v njem najstarejša neprekinjeno delujoča bančna poslovalnica v Sloveniji.«

Predsednik sveta NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine Blaž Brodnjak.

Muzej je nastal v eni od znamenitih ljubljanskih secesijskih stavb z bogato zgodovino, zato je bil ustvarjen pod budnim očesom Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je danes izpostavila direktorica NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine Irena Čuk.

Kako sta od znotraj videti trezor in bankomat?

Obiskovalce v muzeju najprej čaka multimedijski uvod, kjer se seznanijo s pet tisoč let dolgo zgodovino bančništva, skozi zgodovino bančnih institucij pa spoznajo tudi bančno dediščino na Slovenskem.

Kustosinja Meta Kordiš je povedala: »Koncept muzeja je postavljen tako, da v prvem, klasičnem delu predstavljamo zgodovino, 'govorimo' skozi predmete, ki so v vitrinah in predalih. V drugem delu je prav tako muzejska postavitev, vendar ambientalna, pričaramo ambient bančnega okenca kot tisti prvi stik posameznika z banko. Skozi to se predstavijo bančne prakse, kako se razvija tehnologija, nenazadnje tudi odnos med stranko in bančnikom.«

Na ogled so vse denarne valute, ki so bile v tem času veljavne na območju današnje Slovenije, obiskovalcem so predstavljene tudi ključne osebe slovenskega bančništva. 

Zanimiva so predvsem bančna okenca iz različnih obdobij, saj v muzeju vidite, kako so se spreminjala skozi čas. 

Del muzeja je tudi bogata zbirka hranilnikov in hranilnih knjižic. Ogledate si lahko celo notranjost bankomata in vstopite v finančni trezor, na koncu pa z igro preverite svojo finančno pismenost.

Pomembno je širjenje znanja o pomenu financ in ravnanja z njimi

Brodnjak je izpostavil, da je muzej velikega pomena tudi za otroke: »Otroci bodo tako skozi igro razumeli, kako pomembne so finance.«

»Zelo pomemben del muzeja je učenje, izobraževanje, izmenjava znanja. Ravno to je tisto, kar je pomembno - vedeti, kako ravnati z denarjem. Konec koncev pravijo, da smo sami odgovorni za to, kako ravnamo z denarjem, da smo bogati ali revni. Tako da se obiskovalci z obiskom pravzaprav finančno opismenjujejo,« je sklenila kustosinja. 

Za vstopnice za odrasle boste odšteli osem evrov, za otroke in upokojence štiri evre, za predšolske otroke bo vstop brezplačen. Muzej bo odprt vsak teden od torka do nedelje, med 10. in 18. uro.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice