»Ni vse čokolada, kar je videti kot čokolada,« opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Pred letošnjo veliko nočjo so pregledali ponudbo čokoladnih zajcev in jajc. V analizo so vključili tako izdelke, ki so na voljo skozi vse leto, kot tudi sezonske različice, ki zapolnijo police v času praznikov.
Ugotovili so, da mnogi čokoladni zajci ne vsebujejo prave čokolade, temveč le cenejše nadomestke, ki vsebujejo manj kakava in več dodanih rastlinskih maščob, največkrat palmovo.
Podobno velja za čokoladna jajca, le da so ta pogosto v obliki čokoladnih bonbonov (praline), ki jih pravilnik obravnava kot posebno kategorijo z drugačnimi pogoji za poimenovanje.
Čokolada ali čokoladni nadomestek?
Po zakonskih določilih se izdelek lahko imenuje čokolada le, če vsebuje najmanj 35 odstotkov kakavovih delov. Mlečna čokolada mora vsebovati vsaj 25 odstotkov kakava in 14 odstotkov suhe mlečne snovi.
Če izdelek ne dosega teh vrednosti, se ne sme označevati kot čokolada ali mlečna čokolada.
Kaj pomeni '70 odstotkov kakava'?
Količina kakava v čokoladi pomeni skupno vsebnost suhe snovi iz kakavovih delov – torej vsoto kakavove mase in kakavovega masla.
Podatek o odstotku kakava pa ne razkriva razmerja med tema dvema sestavinama, kar je za potrošnika pomembna informacija. Na embalaži jo proizvajalci običajno ne navedejo.
Kako prepoznati čokoladne nadomestke?
Čokoladne nadomestke je mogoče prepoznati že po samem imenu izdelka. Poimenovanja, kot so »kakavova figura«, »sladkorna ploščica« ali »mlečni čokoladni nadomestek«, jasno kažejo, da ne gre za pravo čokolado.
Prav tako lahko na seznamu sestavin hitro opazimo, da je kakava zelo malo, pogosto le okoli pet odstotkov, medtem ko prevladujejo različne rastlinske maščobe.
Pomemben pokazatelj je tudi odsotnost podatka o vsebnosti kakavovih delov – če na embalaži ni navedbe, kot je »kakavovi deli: najmanj ... %«, gre skoraj gotovo za izdelek nižje kakovosti.
Nadomestki niso vedno pomembno cenejši
Zveza potrošnikov potrošnikom svetuje, naj bodo pri nakupu pozorni. »Raje si privoščite manj čokolade, a izberite bolj kakovostno,« priporočajo. Prav tako naj izberejo izdelke z manj nepotrebne embalaže. Manj nepotrebne plastike pomeni manj odpadkov.
Prava mlečna čokolada je običajno dražja od njenih nadomestkov, saj vsebuje več kakovostnih sestavin, kot sta kakav in mleko. Poleg tega jo pogosto proizvajajo prepoznavne blagovne znamke, kar dodatno vpliva na ceno.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije kupcem svetujejo, naj ne gledajo le na ceno izdelka, temveč tudi na ceno na kilogram – izdelek, ki se zdi na prvi pogled cenovno ugoden, vas lahko za kilogram stane celo več kot drugi, dražji izdelek.
Podali so primer. Čokoladni zajec znamke Merci ima na policah ceno 2,99 evra, medtem ko za kakavovo figuro znamke Chocopack odštejemo 2,29 evra. Na prvi pogled je razlika očitna in Chocopack deluje ugodnejši, a tehtnico prevesi primerjava cene na kilogram. Merci namreč stane 24,92 evra za kilogram, Chocopack pa 22,29 evra – razlika je torej manj kot dva evra, čeprav kakovost med njima ni primerljiva.
Starejše novice
