Večino lanskega porasta odpadne hrane je šlo na račun večje količine odpadne hrane v dejavnosti proizvodnje hrane.
Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 168.318 ton hrane, kar je dva odstotka več kot predlani ali v povprečju 79 kilogramov na prebivalca.
Največ odpadne hrane, 44 odstotkov ali 73.600 ton, je nastalo v gospodinjstvih. Prebivalec je doma zavrgel v povprečju 35 kilogramov hrane, pri čemer je bila užitna še tretjina ali 11 kilogramov te hrane.
Večino lanskega porasta odpadne hrane je šlo na račun večje količine odpadne hrane v dejavnosti proizvodnje hrane. Ta se je lani v primerjavi s predlani povečala za nekaj manj kot petino, ker so bile zavržene večje količine snovi, neprimernih za uživanje ali predelavo, je danes sporočil statistični urad.
V gospodinjstvih je nastalo za dva odstotka več odpadne hrane, v trgovini z živili za odstotek več, v gostinstvu in strežbi hrane pa jo je bilo za štiri odstotke manj.
Največ odpadne hrane ali 44 odstotkov je nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane je nastalo 32 odstotkov odpadne hrane, v proizvodnji hrane 15 odstotkov, najmanj oziroma devet odstotkov pa v dejavnosti trgovine z živili.
Delež užitnega dela v odpadni hrani se je po oceni statistikov lani zmanjšal za eno odstotno točko in obsegal 60.600 ton ali 36 odstotkov skupne količine. Preostalih 107.700 ton ali 64 odstotkov je bil neužitni del, kot so olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki jih ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi.
Največ ali 45 odstotkov odpadne hrane so predelali anaerobno v bioplinarnah. V aerobni predelavi v kompostarnah so predelali 34 odstotkov odpadne hrane.
V obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo 19 odstotkov odpadne hrane. Preostala dva odstotka celotne količine odpadne hrane pa sta bila obdelana z drugimi postopki, kot so sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave.
