Foto: Bobo
V zadnjem času smo lahko priča pravi »krampusmaniji«. Pri kustosu Andreju Brencetu iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož smo preverili, kakšen je njihov etnografski značaj.

Na Ptuju in v njegovi okolici, kjer se tradicija prepleta z mistično preteklostjo, krampusi ali po domače parkeljni, postajajo vse pogostejši nastopajoči na raznolikih dogodkih. 

Nazadnje smo jih v akciji opazili na Ptujski tržnici, kjer so pričarali svojo prisotnost po tradicionalnem martinovanju. Pred dnevi pa je skupina krampusov iz Žetal, obiskala tudi Trnovsko vas in popestrila dogodek prižiga lučk.

Kljub navdušenju dela občinstva pa se je Zavod za turizem Ptuj znašel pod kritikami zaradi organizacije nastopa krampusov, ki ne sodi v tradicionalno ozadje martinovega. Kritiki so izrazili pomisleke glede združevanja teh dveh različnih tradicionalnih dogodkov.

Da bi izvedeli več o tem grozljivem bitju, ki skoraj vsakomur nažene strah v kosti, smo se obrnili na Andreja Brenceta, kustosa iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož.

Kaj ponazarja lik krampusa in od kod izvira?

Parkeljni, kot najpogostejša manifestacija nekdanjih zimskih obhodov našemljencev, predstavljajo duhove prednikov.

»Parkeljni so najpogostejša oblika nekdanjih zimskih obhodov našemljencev, ki so predstavljali duhove prednikov. Cerkev jih ni mogla iztrebiti zato jih je od 12. stoletja prikrila s krščansko vsebino tako, da jim je dodala dobrotnika sv. Miklavža

Našemljenci (duhovi prednikov) so postali njegovi spremljevalci (hudiči, parkeljni), ki so izvrševali kazni nad porednimi otroci,« je pojasnil kustos Brence.

Foto: Bobo

Ali lahko  hodijo naokrog tudi brez svetega Miklavža?

Mnogi so se potem, ko smo nastop krampusov lahko spremljali na dan tradicionalnega martinovanja na Ptuju, spraševali ali, krampusi sploh smejo nastopati brez svetega Miklavža. 

S tem vprašanjem smo se na kustosa Brenceta obrnili tudi mi.

»Ponekod hudiči ali parkeljni, kot nasledniki nekdanjih obhodov našemljencev, nastopajo brez sv. Miklavža. Svoje obhode opravijo samostojno na predvečer pred svetnikovim godom. Take obhode poznajo v Nemčiji, Avstriji, Madžarski in drugje. Na avstrijskem Koroškem jih poznajo v Podjuni in Spodnjem Rožu, na slovenski strani pa v Poljanski dolini,« je odgovoril Brence.

Foto: Bobo

Lik postaja vse bolj skomercializiran

Številne nove skupine parkeljnov se pojavljajo na različnih prireditvah, dogodkih in celo med pustnim časom. Vendar pa je v zadnjih letih opaziti izrazito popularizacijo in komercializacijo parkeljnov, kar je privedlo do odmika od tradicionalnih obredov.

»Zadnja leta smo priča popularizaciji (številne nove skupine) in komercializaciji parkeljnov, kar je privedlo do odstopanja od tradicionalnega izročila – obhoda na dan pred svetnikovim godom 6. decembra. Tako skupine nastopajo na različnih prireditvah, revijskih srečanjih in tudi ob pustnem času,« je še dodal Brence.

Foto: Jaka Arbutina

Komentarji (2)

Mrga (ni preverjeno)

Čaščenje hudiča je znak blaznosti ter psihopatije družbe. Dekadenca v polnem pohodu.

samo povem (ni preverjeno)

Letošnja Jagrova reklama je ostudna.

Starejše novice